KRAŠOVEC, Jure

Osnovno šolo je obiskoval v Laškem, meščansko v Celju, naprej pa se je šolal ob delu. Med vojno je bil v partizanih. Z novinarstvom se je začel ukvarjati spontano. Njegove prve objave so bile pesmi v Našem rodu in Mladinski reviji. Po vojni je bil aktiven v delovnih brigadah in tam je začel s poročanjem. Po novinarskem tečaju je dobil službo pri Slovenskem poročevalcu. Novinarski študij je opravil kasneje.

Leta 1948 je prišel v Celje k Novemu tedniku, kjer je ostal do upokojitve leta 1981 in bil v različnih obdobjih tudi odgovorni urednik. Poleg tega je delal še za radio, saj sta ti dve hiši delovali skupaj, vendar mu je bilo pisanje vedno ljubše. Kot novinar majhne časopisne hiše je pisal prispevke z različnih področij, samo s športom se ni nikoli ukvarjal. Sicer izstopa pri njem kulturna problematika, npr. prispevki o gledališču, Likovnem salonu, zapisi o amaterski kulturi, predstavitve raznih osebnosti, potopisne reportaže, spomini iz partizanščine in predvsem oživljanje etnološke dediščine. Med slednje sodijo pisanja Coprništvo na Celjskem, ki je izšlo v tridesetih nadaljevanjih, Stare šege in navade ter Slovenci na Dunaju.

Več kot 20 let je pripravljal tedensko radijsko oddajo Iz domačih logov, v kateri je predstavljal običaje življenjskega kroga, delovne, praznične običaje itd, oddaje pa je poživljal z ljudsko glasbo. Deloval je tudi v folklorni dejavnosti, in sicer kot programski vodja pri Folklornem društvu Anton Tanc. Nekaj mandatov je predsedoval skupščini Kulturne skupnosti Laško.

Precej se je ukvarjal z lokalno zgodovino in napisal precej brošur intekstov. Poglabljal pa se je tudi v bolj odmaknjeno zgodovino, in sicer se je zanimal za zgodnje 16. stoletje v naših krajih in za Mihaela Tiffernusa.

Za svoje delo je prejel nekaj nagrad, med njimi tudi zlati znak svobode, priznanje zlati možnar in nagrado Antona Aškerca občine Laško, za častnega občana pa je bil imenovan l. 2001.