KOVŠCA, Alenka

Skorajda od rojstva je Kranjčanka. Z mamo, očetom in sestro je najprej živela v Pokojninskem bloku, nato v Kanarčku in kasneje s svojo družino v Besnici. Že od najrosnejših let je odraščala z družbo, ki je bila kar naprej dejavna. Na dvorišču so se igrali igre kot »koza klanf«, med dvema ognjema, nožkali, žvižgali, da je šlo skozi ušesa. Imeli so svoj Pokaži kaj znaš, lutke na podstrešju, hokej na ledu, ravbarje in žandarje. Bili so zelo raznotera družba; po letih, po spolu, po socialnem statusu in hkrati sestavljali celovito socialno skupino, ki se je ves čas odraščanja zavedala svojega dvorišča in prijateljskih vezi.

Ta jo je ves čas spremljala, od Kanarčka, ko je 12 letna organizirala našo prvo Malo šolo za predšolske otroke, do uporniške drže v osnovni šoli, ko se je zavzemala za pravičnost do te mere, da je bila kaznovana pri ravnatelju, do Gimnazije, kjer sem bila tri leta tudi predsednica mladinske organizacije. Gimnazijska leta so bila lepa, polna doživetij, prijateljev, aktivnosti v mladinski organizaciji, napornega osamosvajanja.

Končala je socialno pedagogiko, njeno pravo izbiro, saj je bila v tem poklicu ves čas srečna in ga je opravljala z občutkom, da je izbrani poklic njeno poslanstvo. Bila je šolska svetovalna delavka, občinska uradnica v Kranju. Delala je na svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše v Kopru. Bila je ravnateljica v Piranu, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in sedaj je državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport v vladi Republike Slovenije. Z veliko zornih kotov je spoznavala stroko in delovanje države in vsakokrat znova je iskala možnosti, da bi našo skupnost urejali na način, ki bi bil ljudem bolj prijazen, da bi zaupali in verjeli vanjo. Ko je delala v službi Samoupravnih interesnih skupnostih v Kranju, se lahko pohvali z uvedbo nege na domu. Pripravili so jo skupaj z Rdečim križem. Zaposlili so tudi prvega tolmača v Sloveniji za znakovni jezik za gluhe. Takrat so v Kranju počeli pomembne stvari. Med drugim je bil zgrajen tudi zimski plavalni bazen. V času, ko je bila na Ministrstvu za delo družino in socialne zadeve so pripravili Zakon o starševskem varstvu, Rejniški zakon, začeli s pomembnimi spremembami na področju družinske politike. Pripravili so tudi akcijski program proti nasilju v družini. Veliko energije je vložila v Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in v Zakon o učiteljih.

V svojih zbirkah nima kakšnih posebnih priznanj. Ima pa tri državne medalje v plavanju (Triglav Kranj), diplomo iz orodne telovadbe (Partizan Kranj), 2. mesto iz skoka v višino za srednješolce (Gimanzija Kranj), kakšen koš v košarkaškem zapisniku (Triglav Kranj). Vesela je tudi Zlatega znaka ZSMS, ki si ga je prislužila z zavzetim delom v mladinski organizaciji, še posebej kot predsednica mladine v Kranju. A zanjo največje priznanje, ki ga ima v pisarni, v predalu, so sporočila otrok, ko je kot ravnateljica iz Pirana odhajala na ministrstvo v Ljubljano. Še posebej ji veliko pomeni misel deklice, ki je napisala: »Hvala, ker smo bili slišani«.

Je tudi mama dveh sinov, ki sta obiskovala osnovno šolo Franceta Prešerna v Kranju. Eden se ukvarja z novinarstvom in metalurgijo, drugi pa je univerzitetni diplomirani kemik.

Vir. zapis Alenke Kovšca, Koper, 2.12.2010