KOVAČ, Ivo

Ivo Kovač se je rodil v družini takratnega ajdovskega župana Ignacija Kovača in njegove žene Pie Šapla. V rojstnem kraju je dokončal osnovno šolo, nadaljeval na gimnaziji v Gorici in kasneje, v času vojne, obiskoval znanstveni licej v Vittoriu Venetu. Novembra 1944 je bil mobiliziran v partizane, konec marca 1945 so ga Nemci na Poreznu zajeli in ustrelili. Strel je sicer preživel, vendar mu je ta pustil posledice za vse življenje – ostal je skorajda popolnoma gluh.
Po koncu vojne se je vpisal na takrat novoustanovljeno Akademijo za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Po končanem študiju leta 1950 se je v Ajdovščini zaposlil kot učitelj likovnega pouka in umetnostne zgodovine na gimnaziji kasneje pa tudi na ajdovski osnovni šoli. Kot dolgoletni pedagog je znal generacijam dijakov in učencev približati likovno umetnost na njemu lasten način: z veliko potrpežljivosti in znanja ter občutkom za realno podajanje snovi.
Že takoj po vojni pa se je kot amaterski igralec seznanil tudi z gledališčem. Sodeloval je v razgibanem kulturnem življenju Ajdovščine kot igralec, scenograf in tudi kot režiser, saj je v Ljubljani obiskoval režiserski tečaj. Z leti je opustil grafiko in olje, vedno redkeje pa je ustvarjal tudi v akvarelu. Izdelal je nekaj diplom, osnutkov za značke, ilustriral učbenik Bogomirja Lojka Moja gredica (1966) in pesniško zbirko Ludvika Zorzuta Ptička briegarca (1974).
Februarja 2003 so v Pilonovi galeriji v Ajdovščini pripravili pregledno razstavo njegovih del.