KOVAČ, Ciril

Osnovno šolo je obiskoval na Drenovem Griču in na Vrhniki. Po opravljeni klasični gimnaziji v Ljubljani je šolanje nadaljeval na zagrebški agronomski fakulteti, a študija zaradi bolezni ni dokončal. Kasneje se je vpisal na Univerzo v Ljubljani in diplomiral iz slavistike. Leta 1956 je začel poučevati na Ekonomsko-administrativnem šolskem centru v Kopru.
Pisal je eseje, razprave in kritike. Najpomembnejše so Marcel Proust v slovenščini (NR 1964, št. 8), Mauriac in Sartre (PiČ 1972, št. 7/8), O stilu današnje kulture (PiČ 1973, št. 8/9), Kritika Pirjevčevega predavanja Vprašanje strukturalne poetike in informacijsko teoretične estetike (Delo 12. okt. 1974), Star škorenj (PiČ 1974, št. 10–12), Messnerjev Pokržnikov Lukan (Ob 1974, št. 24), Kritika nekaterih informacij (Sdb 1978, št. 2), O nekem temelju naše desetletne kritike (Delo, KL, 13. sep.–11. okt. 1979), Odkrivanje človeka in družbe (Delo, KL, 5. avg.–7. okt. 1982), Besede in termin (Delo, KL, 3. feb.–17. feb. 1983, Zbornik Terminologija v znanosti, Ljubljana, 1984), Vprašanje sodobne pesniške misli (Delo, KL, 10. nov.–15. dec. 1983), Vprašanje sodobne literarne kritike (Delo, KL, 4. okt.–8. nov. 1984), Šalamunov Poker (Delo, KL, 28. mar.–4. apr. 1985), Integrali Srečka Kosovela in današnji čas (Delo, KL, 4.–18. mar. 1993).
Prevedel je delo Pierra Rousseauja z naslovom Zgodovina znanosti (DZS 1955).

V svojih delih je razpravljal o reizmu, ludizmu, avantgardističnem jeziku in o dialektični povezavi med znanstvenim in pesniškim jezikom.
Med drugimi se je v svojih kritikah lotil del nekaterih znanih avtorjev, kot npr. Srečka Kosovela, Tomaža Šalamuna in Dušana Pirjevca.
Njegova edina monografija nosi naslov Reizem in ludizem v slovenski kulturi v letih 1965–85, objavljeno leta 1993 v zbirki Kritike.