KOSTWEIN, Alojz

Alojz Kostwein velja za vzgojitelja in ustanovitelja ravenskih in hotuljskih godbenikov. Organizirano orkestralno delo ima na Ravnah globoke korenine. Začetki Pihalnega orkestra železarjev Ravne segajo že v leto 1901, ko je tega leta od vojakov prišel Alojz Kostwein – strugar, sedlar, orglar, vojaški muzikant in še kaj. Ko so ga leta 1899 kot 21-letnega fanta poklicali k vojakom, je triletni staž odslužil v Pulju pri vojaški godbi. Tu je svoje znanje izpopolnil in ko se je vrnil domov, mu je leta 1902 iz manjših kapel uspelo sestaviti godbo 21 mož, “šolanih” in po gasilsko oblečenih muzikantov, pretežno iz vrst delavcev, ki so si instrumente kupovali sami. Zato so se pod njegovim vodstvom prvič srečali s posameznimi parti, z notnimi stojali in dirigentsko palico. Napredek in uniforme so prinesli svoje, zlasti obveznosti. Svoj prvi nastop je Kostwein kot kapelnik imel s svojo godbo 1. septembra 1902, ko je bila v Guštanju lepa nedelja. V naslednjih letih so godbeniki nastopali vsako nedeljo in sodelovali na različnih lovskih, gasilskih in podobnih prireditvah, tudi na veselicah in pogrebih. Prva svetovna vojna je zaradi vpoklica godbenikov na fronto ustavila godbeni kulturni utrip v kraju, ki so ga nadaljevali šele leta 1920. Leta 1925 je vodstvo guštanjske godbe ponovno prevzel Alojz Kostwein; k njej je pristopilo še nekaj prejšnjih članov ter nekaj novincev in Kostwein je imel v godbi zopet osemnajst mož. Delavstvo je godbo podpiralo, v novem odboru 1928 so imeli tudi svoja stroga pravila, ki jih je potrdila tedanja banska uprava v Ljubljani. Ker pa je bil kapelnik Kostwein že star in bolehen, vidnega napredka vseeno ni bilo. V času druge svetovne vojne je v godbi ostalo samo 18 mož, ki so kmalu po osvoboditvi jeseni 1945 pospremili k večnemu počitku svojega dolgoletnega in požrtvovalnega kapelnika.