KOREN, Franc

Rodil se je na Jesenicah, v veliki družini dvanajstih otrok. Železarska družina je večkrat trpela pomanjkanje kot blagostanje. Poročil se je leta 1940, z dekletom po imenu Ivka, ki jo je spoznal na poti od vojakov domov in je bila sicer iz Velikega Bukovca (Podravina). V zakonu sta se jima dva sinova, Damir in Braco, oba pevca. Damir je bil zaposlen v zboru Slovenske filharmonije, občasno je pel tudi z narodno zabavnimi ansambli (Dobri znanci, Ansambel Janeza Goršiča, Veseli planšarji). Braco pa se je posvetil popevkarski karieri, pel pa je tudi pri narodno zabavnih ansamblih (Dobri znanci, Ansambel Jožeta Burnika, Kraški kvintet, Gašperji). Tako kot vsi njegovi domači, je tudi Franc Koren službeno pot začel v jeseniški železarni, najprej na stružnici, potem pa kot premikač na tovarniški železnici. Kasneje je bil zaposlen tudi pri ljubljanski policiji, kot vratar na Radiu Ljubljana ter pri pleskarju Vinku Hvastju. Hišo pa je zase in za svojo družino zgradil v Zasipu pri Bledu.

Franc Koren pa je predvsem poznan kot pevec s prečudovitim tenorjem. Glasbeno nadarjena sta bila že oba njegova starša, peli pa so tudi bratje in sestre. Korenovi so imeli že pred drugo svetovno vojno občasno svoj ansambel (harmonika, trobenta, kitara, saksofon, bobni). Igrali so na manjših zabavah, javno pa so največ nastopali v hotelu Korotan, kjer so občasno igrali še v začetku druge svetovne vojne. Franc Koren se je solo petja začel učiti na Jesenicah, po vojni pa je s šolanjem nadaljeval v Ljubljani pri prof. Bettetu. Pel je tudi v zboru Slovenske filharmonije. Na Radiu Ljubljana je v duetu z Danico Filipič prvič nastopil leta 1949, od leta 1950 dalje pa vse pogosteje. Do leta 1953 ju je spremljala harmonikar Avgust Stanko, ki je nenadoma zbolel pred nekim velikim nastopom. K Francu Korenu je prišel brat Vilko Ovsenik in ga vprašal, če bi lahko zapel nekaj narodnih pesmi ob spremljavi bratove harmonike, torej ob spremljavi Slavka Avsenika. In tako sta Franc Koren in Slavko Avsenik začela redno nastopati z narodnimi pesmimi vsak teden v živo na Radiu Ljubljana. Ko sta brata Avsenik ustanovila Gorenjski kvartet ni nastopal z njimi, ker so igrali le instrumentalne skladbe. Leta 1954 pa je Vilko Ovsenik oba, Danico Filipčič in Franca Korena, povabil k stalnemu sodelovanju. Ko se je Avsenikom odprlo tudi v tujini, sta se oba začela z glasbo ukvarjati tudi poklicno. Od prepevanja pri Avsenikih se je, predvsem zaradi bolezni, poslovil na njihovem pet tisočem koncertu, v Hali Tivoli, leta 1973. Po tem je občasno še nastopal z ansambloma Gorenjci in Savinjskih sedem.

Besedilo je nastalo glede na informacije v knjigi gospoda Ivana Sivca Vsi najboljši muzikanti in v sodelovanju z gospodom Bracom Korenom.