KONČNIK, Peter

Gimnazijo je zaključil leta 1864 v Celovcu, nato pa doštudiral na dunajski univerzi zgodovino in slavistiko.

V šolskem letu 1868/69 se je zaposlil kot suplent na celjski gimnaziji in prevzel pouk slovenščine v vseh razredih razen v prvem. Jeseni 1869 je dobil zaposlitev na gimnaziji na Ptuju, leta 1874 pa se je vrnil v Celje in zasedel prosto mesto profesorja za zgodovino in zemljepis. Ostal je do leta 1876, ko je odšel v Gradec za ravnatelja ženskega učiteljišča.

Leta 1883 je postal ravnatelj celjske gimnazije in ostal v tej funkciji do leta 1900. Že prej je bil okrajni šolski nadzornik, po letu 1900 je postal deželni nadzornik vseh osnovnih in srednjih šol na Kranjskem. Leta 1903 se je preselil v Gradec kot nadzornik vseh slovenskih, kasneje pa tudi nemških osnovnih in meščanskih srednjih šol na Spodnjem Štajerskem in to delo opravljal do upokojitve. Slovenski časopisi so mu večkrat očitali njegovo proavstrijsko usmerjenost, podobno so ga presojali tudi njegovi slovensko usmerjeni stanovski kolegi, njegovo šolsko – slovstveno delo pa vendarle ohranja trajno vrednost.

V gimnazijskem letnem poročilu je objavil razpravo Kako so se bojevali Slavjani za Otona I. (1869), v prvem letnem poročilu ptujske gimnazije pa Staroslovenska jezikovna vprašanja (Altslowenische Sprachfragen, 1870). Izpostaviti velja zlasti njegova berila za osnovne šole: drugo (1878), tretje (1880) in četrto berilo ter Slovensko slovnico za osnovne šole (1883). V soavtorstvu s prof. Fonom je sestavil zelo dober učbenik nemškega jezika za drugi razred slovenskih in utrakvističnih srednjih šol (1910, 1914). Izdal je slovensko zbirko ljudskošolskih zakonov in odlokov in kot nadzornik v Gradcu urejal zbirko nemških zakonov za Štajersko.

Slovel je kot odličen profesor in bil tudi kasneje kot predstojnik celjske gimnazije velikokrat pohvaljen zaradi odličnega vodenja zavoda. Za zasluge je že kot ravnatelj gimnazije prejel naziv šolskega svetnika, kasneje pa celo dvornega svetnika. Umrl je v Gradcu.