KOLAR, Marija

Rodila se je v družini šestih otrok. V petdesetih letih prejšnjega stoletja se je družina iz Zavrha preselila v Šempeter pri Gorici, kjer je obiskovala osnovno in glasbeno šolo. Ko ju je uspešno zaključila, se je leta 1958 vpisala na teoretski oddelek Srednje glasbene šole v Ljubljani, leta 1964 pa je šolanje zaključila na Pedagoški šoli v Ljubljani.

Iz Ljubljane jo je v Radovljico privabilo delovno mesto v glasbeni šoli, kjer se je leta 1962 zaposlila kot učiteljica pouka o glasbi. Njeno delo je bilo povezano s poukom najmlajših otrok, starih od pet let do zaključene osnovne šole. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je v radovljiški glasbeni šoli med prvimi v Sloveniji uvedla delo s predšolskimi otroki, in sicer v zborčku in pripravnici, pa tudi skupinski pouk s kljunasto flavto in tolkalci.

Nekaj let je uspešno nastopala in vodila krožek s kljunasto flavto ter Orffovimi glasbili. Prav tako je prepevala z zborom nižje stopnje Osnove šole A. T. Linharta Radovljica, s katerim so imeli več lepih nastopov. Vrsto let je vodila program na nastopih razredov osnovnih šol in učencev s prilagojenim poukom, ki ga je sestavljal ravnatelj radovljiške glasbene šole Egi Gašperšič. Učence glasbene šole je vsa leta pripravljala za sprejemne izpite iz nauka o glasbi in solfeggia za vpis na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, danes  Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana. Polega tega je učence pripravljala še za tekmovanja, organizirala obiske koncertov in opernih predstav ter vodila otroški pevski zbor.

Zavod za šolstvo Kranj je bil organizator glasbene učne ure v begunjski osnovni šoli, kjer se je zbralo lepo število učiteljic takratne občine Radovljica. Podobna srečanja je prirejala s piscem otroških pesmi Janezom Bitencem, z ilustratorko otroških knjig in pravljic Jelko Reichman, pisateljico Branko Jurca in številnimi drugimi glasbeniki in igralci. Imeli so prijetna srečanja z izbranim programom, ki so ga izvajali učenci radovljiške glasbene šole.

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je eno leto poučevala glasbeno teorijo na glasbeni šoli v Düsseldorfu v Nemčiji. V tem času je spoznala metode glasbenega pouka, ki so ji pozneje omogočile nadgradnjo dela v njeni matični šoli, kjer je z veseljem poučevala vse do upokojitve leta 2000. Tudi po njej nadaljuje z glasbeno vzgojo mladih. Svojim učencem ne predaja le glasbenega znanja, temveč jim  pomaga vzljubiti glasbo, umetnost in kulturo. Učenci se je spominjajo kot odlične in prisrčne učiteljice. V vseh generacijah, ki jih je poučevala, jih je bilo zagotovo nekaj tisoč. Med njimi so bili Olga Gracelj, Andrej Arnol, Jože Kocijančič, Mateja Bajt in številni drugi uspešni glasbeniki.

Od leta 1997 do leta 2025 je bila predsednica Društva ljubiteljev stare glasbe Radovljica, ki je bilo ustanovljeno leto 1982. Vsako leto organizirajo koncerte glasbenikov z mednarodno udeležbo iz držav Evrope in Slovenije pod imenom Festival Radovljica. Že skoraj tri desetletja ga pooseblja in zaznamuje, saj prostovoljno poskrbi za tehnično izvedbo, prizorišča, oglaševanje kot za navdušenje nastopajočih glasbenikov in obiskovalcev. Ta dejavnost pomembno prispeva k prepoznavnosti in promociji občine Radovljica. Njeno ljubezen do kraja najbolje opiše njena izjava ob podelitvi naziva častne občanke: “V življenju res veliko pomeni, če se v kraju, kjer živiš in deluješ, počutiš lepo. Da si spoštovan in da tudi ti spoštuješ ljudi okrog sebe. Meni je to dano vse od tistega časa pred šestdesetimi leti, ko sem kot mlada učiteljica glasbe iz Ljubljane prvič prišla v Radovljico. Radovljica mi res veliko pomeni. Ne le mesto in občina, ampak predvsem ljudje v njem.”