Advanced Search
en
en hu it sl
Fonts
100%
125%
150%
200%
Colours
Default colours
High contrast
Inverted colours
Black and white
Pointer
Reset

KODRIČ, Zdenko

KODRIČ Zdenko
Foto: Igor Napast

Photo Gallery

Birth Date:
3. June 1949, Ptuj
Professions and Activities:
Places of Work:
Municipality:
Lexicon:
Biography

Osnovno šolo je obiskoval v Cirkovcah, zatem Srednjo tekstilno šolo v Mariboru in tam leta 1967 maturiral. Vpisal se je na študij kemije na takratni ljubljanski Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (FNT), nato je študiral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) in leta 1984 doštudiral novinarstvo oziroma organizacijo obveščanja na Višji upravni šoli v Ljubljani.

Prvo zaposlitev je dobil pri ptujskem časopisu Tednik (1975–1980), zatem se je kot novinar zaposlil pri časniku Večer, kjer je delal vse do leta 2014. Bil je tudi sodelavec študentskega časopisa Tribuna (1970–1972), član uredniškega odbora revije Dialogi (1985–1987) in urednik revije 7D (1996–1998).

V slovenski literaturi je prisoten od leta 1971, ko je pričel z objavljanjem pesmi v reviji Dialogi, pozneje pa je v Literaturi, Novi reviji, Sodobnosti, Mladini in Primorskih srečanjih objavljal prozo, dramatiko in eseje. Njegovo prvo samostojno izdano delo predstavlja pesniška zbirka Biti oven v hudih časih (1986), leto zatem je izšlo njegovo prvo dramsko delo Vida vidim (1987), ki je bilo v sezoni 1989/1990 uprizorjeno v Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) v Celju. Prav s svojim dramskim opusom, ki zajema štiri uprizorjene igre, je dosegel najvidnejše ustvarjalne uspehe. Leta 1994 je izdal svoj prvi roman z naslovom Blaženi Franc Rihtarič, za njim jih je izšlo še osem, bil pa je tudi pobudnik in soustvarjalec prvega slovenskega internetskega romana Trampolin (1999). Prav tako je pisec kratkih zgodb in otroških slikanic, avtor in soavtor radijskih iger ter filmski scenarist. Od leta 1999 je član Društva slovenskih pisateljev (DSP).

V času študija je sodeloval pri ustanovitvi ljubljanskega gledališča Pekarna in med letoma 1971 in 1974 v njem tudi igral. Prav tako je deloval v mariborski Galeriji 88, v kateri je organiziral in vodil nastope literatov in politikov (Podpora četverici, 1988–1989). Leta 1997 je bil med ustanovitelji festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru – Ko te napiše knjiga (1997–2002), leta 2005 pa je bil soustanovitelj in več let podpredsednik (2005–2014) ptujskega Umetniškega društva Stara steklarska (UDSS). Bil je član strokovnega sveta Slovenskega narodnega gledališča Maribor (2008–2010), član ptujskega Zavoda za prenovo urbane kulture (2009–2012) in mariborskega Zavoda za urejanje mesta in krajine (2013).
Kot član žirije je sodeloval na Borštnikovem srečanju (1990), na 4. Festivalu komornega gledališča SKUP na Ptuju (2005), na natečaju DSP in revije Sodobnost za najboljšo kratko zgodbo (2010–2015) ter bil državni selektor na Festivalu mlade literature Urška (2003). Od leta 2016 je predsednik Komisije za knjigo in založništvo pri Mestni občini (MO) Maribor.
Vodil je več literarnih delavnic na Ptuju, v Slovenj Gradcu, Lenartu, Mariboru, Slovenski Bistrici in Ormožu. Leta 2006 je bil udeleženec mednarodnega festivala Društva slovenskih pisateljev Vilenica.

Občasno tudi fotografira. Do sedaj je pripravil tri fotografske razstave: Digitalni akvareli, Emzinove nagrajene fotografije (Ljubljana, 2010), Digitalni akvareli, fotografije (Slovenska Bistrica, 2011) in Mix 2013 ali Megla v glavi in očeh, fotografije (Majšperk, 2014).

Za gledališko igro Vlak čez jezero je leta 1999 prejel Grumovo nagrado, leto kasneje je bil z igro Karusel oz. Operacija T. med Grumovimi nominiranci, z romani Barva dežja ali Pritlikavec iz kavarne Pilvax (2000), Odvzemanje samote (2003) in Opoldne zaplešejo škornji (2011) je bil nominiran za nagrado časopisne hiše Delo – kresnik; bil je nominiran tudi za novinarsko nagrado Consortium veritatis/Bratstvo resnice (2003). Leta 2004 je postal častni občan domače Občine Kidričevo, leto zatem mu je MO Maribor podelila Glazerjevo listino za umetnost (2005). Velja izpostaviti še mednarodno delovanje: leta 2014 je z radijsko igro Kabinski, dvakrat živ sodeloval na tekmovalnem delu Prix Italia v Torinu in na Prix Europa v Berlinu.

Works

Izbor:
Blaženi Franc Rihtarič, 1994
Barva dežja ali Pritlikavec iz kavarne Pilvax, 2000
Opoldne zaplešejo škornji, 2011
Zadnja noč v Teheranu, 2016
Vida vidim, 1987 (uprizorjeno 1989, SLG Celje)
Vlak čez jezero, 2000 (uprizorjeno 2000, Prešernovo gledališče Kranj)
Kurentova svatba, muzikal (uprizorjeno 2012, na EPK na Ptuju)
Novoletna zabava, 2008 (kratke zgodbe)
Do konca, 1989 (radijska igra, soavtor)
Marpurgi, dokumentarni film, EPK, 2012

Sources and Literature

Osebnosti: veliki slovenski leksikon: od A do L, Ljubljana, 2008, str. 494.
Enciklopedija Slovenije: šestnajsti zvezek, Ljubljana, 2002, str. 103.
Album slovenskih književnikov, Ljubljana, 2006, str. 262.
Zdenko Kodrič. V: Z. Kodrič: Opoldne zaplešejo škornji, Ljubljana, 2011.
M. Petek: V literarnih krogih nisem nikomur odgovoren za svoja dejanja: pogovor s pisateljem, dramatikom in novinarjem Zdenkom Kodričem, Ampak, št. 4 (avgust/september 2004), str. 50-54.
D. Urih: Zdenko Kodrič, pisatelj, dramatik in novinar, prvi častni občan občine Kidričevo leta 2004. V: Zbornik občine Kidričevo, Kidričevo, 2010. str. 450 – 452.

Password Author: Barbara Rižnar, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Date of First Entry: 22. 6. 2016 | Latest Modification: 4. 3. 2020
Barbara Rižnar. KODRIČ, Zdenko. (1949-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 4. 11. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/en/oseba/kodric-zdenko/
Report a Bug

Morda vas zanimajo tudi

Date of Entry: 9. 3. 2011

POLENEC, Natalija

27. July 1965
Opravljala je delo direktorice Zavoda za turizem Kranj. Intenzivno se ukvarja tudi z oživljanjem kulturne dediščine, Nacetove hiše v Škofji Loki.
Date of Entry: 18. 12. 2011

KREGAR, Ivan

16. October 1867–7. May 1931
Sodeloval je pri opremi cerkve sv. Martina v Šmartnem pri Litiji.
Date of Entry: 13. 3. 2019

BRUNI, plemiška rodbina

konec 16. stoletja–neznan
 Stara albanska plemiška družina Bruni, ki se je naselila v Kopru ob koncu 16. stoletja izhaja iz Bara (Antivari) in se je v času viteza Gaspa...