Ljudsko šolo je obiskoval v Zalogu, Cerkljah in Kranju, gimnazijo pa v Ljubljani (matura 1898). Leta 1902 je v Ljubljani zaključil študij bogoslovja, hkrati tudi izpit iz krščanske arheologije. Leta 1911 je doktoriral v Rimu. Leta 1913 je na dunajski Akademiji za glasbo in gledališko umetnost končal študij orgel, pevovodstva in cerkvenega petja ter se nato izpopolnjeval v kompoziciji.
Služboval je v Ljubljani. Leta 1916 postal kanonik, leta 1934 dekan in leta 1951 stolni prošt. Bil je tudi zborovodja in učitelj na Orgelski šoli.
Kot skladatelj (ustvaril je okoli 500 del) se je slogovno opiral zlasti na ljudsko melodiko in gregorijanski koral.
Izdelal je dispozicije za okoli 100 orgelskih instrumentov (leta 1940 tudi za cerkljanske) in bil kolavdator zvonov v ljubljanski nadškofiji.
Več let je bil predsednik »Pevske Zveze« ter je uredil prvih 5 letnikov »Pevca«. Pisal za Cerkvenega glasbenika in objavljal kritike v Slovencu ter v Domu in svetu. Razen tega je sodeloval pri »Bogoljubu«, »Vzajemnosti« in drugih listih.
Dela
Pomembne so njegove maše: Missa montana gracilis, 1934; Missa pastoralis brevissima – Lepi hlevček Betlehem, 1941; Missa regina pacis, 1944.
Poleg pesmi Ti si Peter – Skala so se uveljavile še mašne, darovanjske, evharistične in Marijine pesmi: Odprta so sveta nebesa, Petje nebeških trum, Sapica maja, Ti, ki si najlepša, Tiho sonce plava, Ti si tista.
Oče naš: 12 obhajilnih pesmi za mešani zbor z orglami, v Ljubljani, Jugoslovanska knjigarna, 1926
Zdrava Marija!: 13 Marijinih pesmi za mešani zbor deloma z orglami, v Ljubljani, Jugoslovanska knjigarna, 1932
Osebnosti, od A do L, Ljubljana 2008
E. Škulj: Franc Kimovec (1878-1964), Cerkveni glasbenik 1978, št. 10/12, str.97-100
E. Škulj: Franc Kimovec – pospeševalec ljudskega petja, Festival slovenske cerkvene glasbe , Slovensko Cecilijino društvo : Družina 2002, zv. 17, str. 55-64
M. Kolbezen: Cerkvenoglasbena publicistika Franca Kimovca : diplomsko delo, Ljubljana 2002
