Just KOŠUTA

Po končani ljudski šoli v Križu je obiskoval nemško gimnazijo v Trstu, ki pa jo je prekinil med prvo svetovno vojno zaradi vpoklica k vojakom. Po vrnitvi se je posvetil gledališkemu študiju. Igralsko šolo je obiskoval pri Milanu Skrbinšku. Leta 1920 je odšel v Maribor, kjer se je šolal pri Hinku Nučiču in bil sprejet v ansambel, tamkajšnjega slovenskega gledališča.

Leta 1922-1923 se je izpopolnjeval v Dresdenu (Nemčija), vrnil se je v Trst in sodeloval pri raznih dramskih skupinah: v Trstu, Križu in na Proseku. Leta 1924 je v Trstu obiskoval filmsko akademijo in v sezoni 1924/25 deloval pri Sv. Jakobu.

Leta 1925 mu je bilo poverjeno vodstvo slovenskega gledališča v Trgovskem domu v Gorici, kjer je bil režiser in vodja Ljudskega gledališča. Nastopal je tudi v raznih vlogah kot igralec, organiziral je amaterske odre po Goriškem in prirejal režiserske tečaje. V Gorici je deloval vse do fašističnega napada Trgovskega doma leta 1926, nakar se je zaradi fašističnega pritiska zatekel v Jugoslavijo.

V tistem času (1928) je ustanovil potujoči dramski družini Soča in Istra, kjer je nastopal v vlogi igralca, režiserja in tehničnega vodje. Gledališki skupini sta bili sestavljeni predvsem iz primorskih emigrantov in so gostovali po celotni Jugoslaviji.

Od Leta 1934 je nastopal kot igralec v slovenskem gledališču v Mariboru, kjer je ostal do nemške zasedbe leta 1941. Leta 1939 je bil za svoje odrske stvaritve nagrajen s prvo in drugo nagrado Umetniškega kluba v Mariboru. Po nemškem vdoru se je umaknil v Ljubljano in tam nastopal v Narodnem gledališču. Med vojno se je pridružil OF in bil zadolžen za tajnika celice OF za gledališke igralce, bil je odbornik Centralnega odbora OF za Štajersko ter vojaški referent Rožna dolina v Ljubljani. Leta 1943 so ga italijanske fašistične oblasti zaprle.

Košuta se je leta 1945 vrnil v Trst s pooblastilom za ustanovitev slovenskega gledališča. Ob igralskem delu je vse do leta 1947 opravljal tudi funkcijo tajnika gledališča. V jeseni 1945 je nastopil v vlogi Hlapca Jerneja, spomladi 1946 je za 25-letnico gledališkega delovanja, nastopil v Borovih Raztrgancih, nato v Goldoni-Ruplovih Primorskih zdrahah in Shakespearovi komediji Kar hočete. Nastopal je tudi na radiu in pomagal okoliškim prosvetnim društvom in dramskih skupinam. Ob Kominformu, 1948. leta, je zapustil Slovensko narodno gledališče v Trstu in ustanovil Ljudski oder s katerim je nastopal predvsem po okoliških vaseh. V tem času (1949) je bil izvoljen tudi za občinskega svetovalca na listi KPI.

Od leta 1949 do 1957 je sodeloval pri Slovensko hrvaški prosvetni zvezi, oz. pri kominformistični Slovensko hrvatski ljudski prosveti. Obe zvezi sta za časa STO-ja delovali istočasno – do ponovne združitve je prišlo šele leta 1967.

V sezoni 1956/57 se je spet vrnil v Slovensko narodno gledališče in bil njegov član do avgusta 1961, ko se je upokojil.

Napisal je veliko število člankov in predavanj za prosvetna društva na Primorskem. Aktivno je sodeloval pri treh izdajah Ljudskega koledarja. Napisal je tudi nekaj gledaliških prizorov, ki so prikazali življenje na Krasu oz. v rojstnem Križu.

Umrl je v Trstu 28. sept. 1962. Ob 10-letnici njegove smrti so, na njegovi rojstni hiši v Križu, odkrili spominsko ploščo, leta 2007 pa so po njem poimenovali krajevni otroški vrtec in mu leta 2009 tam postavili doprsni kip.