– JURKO IZ LOKE

Stavbenik pozne gotike. Nadaljuje tradicijo gorenjske stavbarske skupine, ki je v 2. polovici 15. stoletja sezidala dvoranski ladji župne cerkve v Kranju in cerkve sv. Jakoba v Škofji Loki. Njegovo življenje in delo je dobro dokumentirano. Bil je loški meščan, izpričan med leti 1513 do 1529. Največkrat se omenja kot »maurer« (zidar), dvakrat pa tudi kot »steinmetz« (kamnosek), kar je na takratni poklicni lestvici ovrednoteno precej višje. Zapustil nam je le eno izpričano delo – prezbiterij in zvonik crngrobske cerkve, ni pa izključeno, da bi bile njegove tudi nekatere cerkve v okolici Škofje Loke (sv. Andrej nad Zmincem, sv. Barbara nad Puštalom), na vrhniškem in polhograjskem območju.
Crngrobski prezbiterij je kvalitetno delo slovenske poznogotske arhitekture, zasnovano v tradiciji gorenjske dvoranske cerkve in edini troladijski dvoranski prezbiterij na Slovenskem. Je pravokotne oblike, s triosminskim zaključkom in le malo ožji od ladje, trije pari osmerokotnih stebrov ga delijo v tri ladje, v celoti je obokan z osmerorogeljnimi zvezdami, stičišča reber so poudarjena s sklepniki, ti so figuralni in v obliki rozet. O zidavi priča še ohranjena pogodba iz leta 1520, ki so jo z mojstrom sklenili naročniki. To so bili predstavniki loškega gospostva (oskrbnik Rasp in kaščar Siegersdorfer), mesta škofje Loke (mestni sodnik Stingele in mestni svetniki), predstavnik cerkvene uprave (vikar Anton) ter dva cerkvena ključarja kot zastopnika soseske. V pogodbi je precej natančno določen opis nove stavbe (načrt je Jurko predložil že leta 1515) in njena izvedba, tudi podiranje obstoječih treh starih korov, honorar 700 ogrskih goldinarjev, delo mora biti končano v treh letih. Gradnja ni potekala po načrtih, mojster je kmalu po letu 1529 umrl, zato je prezbiterij dokončal stavbenik H. R.