Julij TORKAR

Ko je končal obiskovati osnovno šolo v Podbrdu, se je odločil, da bo šolanje nadaljeval v Ljubljani. Tam je opravil štiri razrede gimnazije in trgovsko šolo.

Bil je med prvimi, ki so organizirali ilegalen boj proti fašizmu; sodeloval je z Zorkom Jelinčičem in Albertom Rejcem, vodilnima možema organizacije TIGR. Udeleževal se je tajnih nočnih sestankov, razdeljeval abecednik Prvi koraki po vaseh v Baški grapi ter uvajal dekleta, ki so kasneje otroke učile branja v slovenskem jeziku. Dajal jim je tudi naloge, nadzoroval skrivno poučevanje in popravljal izdelke, ki so jih naredili otroci.

Zorko Jelinčič in Albert Rejec sta leta 1926 uvedla tajni kanal Bohinj – Baška grapa – Gorica, za vodjo pa sta določila prav Julija Torkarja. Ta je v okviru tajnega kanala uredil dve kurirski poti: prva je potekala od Podbrda preko Baškega sedla v Bohinjsko Bistrico, druga od Podbrda preko Porezna do Železnikov. Poti so služile predvsem za transport ilegalne literature in pošte. Torkar je pošto prejemal z Jesenic in Ljubljane ter jo pošiljal v Gorico. V Podbrdo je prihajala tudi literatura italijanskih političnih emigrantov iz Pariza, Torkar pa je poskrbel, da je prišla v Gorico ter naprej k italijanskim protifašistom v Videm in okoliške kraje. Hodil je na posvete v Gorico in sestanke v Ljubljano, večkrat pa je s seboj vzel tudi kurirje. Leta 1926 je bil skupaj s sedmimi fanti aretiran ter zaprt za dva meseca. Dve leti kasneje so fašistične oblasi pri železničarju Jožetu Medji našli Torkarjevo skico o utrdbah na Slatniku. Spet so ga aretirali in zaprli, tokrat za kar sedem mesecev. Vsi ti pritiski Torkarja niso zlomili: ko se je vrnil v Podbrdo je nemudoma nadaljeval z ilegalnim protifašističnim bojem. Leta 1928 so karabinjerji prijeli kurirja Droleta, Torkar pa je pravočasno zbežal v Jugoslavijo, kjer je še naprej sodeloval s tigrovci. Zaposlil se je pri zavarovalnici v Mariboru, kasneje pa v tovarni nogavic v Lescah. Leta 1936 je vzel v najem žago v Soteski in do izbruha vojne izdeloval zaboje za Palestince, skrivoma pa je v njej hranil orožje in prenočeval tigrovce, ki so nosili ilegalno literaturo na Primorsko. Od leta 1941 je sodeloval pri Osvobodilni fronti, leta 1944 pa se je pridružil partizanom na Trnovski planoti in v Cerknem.