V celjsko zgodovino se je vpisal predvsem kot mednarodno priznani rokometni sodnik, ki je to delo opravljal 30 let. Leta 1971 je postal najmlajši zvezni sodnik v takratni Jugoslaviji, s prijateljem Jegličem sta bila enajst let zapored proglašena za najboljši sodniški par nekdanje države. Kot mednarodni sodnik je sodil na številnih mednarodnih srečanjih: na 11 svetovnih prvenstvih, 10 finalnih tekmah svetovnih pokalov, na olimpijskih turnirjih v Seulu in Barceloni ter na prvenstvih Azije, Afrike in Severne Amerike.
Ker ga je rokomet zasvojil za vse življenje, je po zaključeni aktivni karieri na tekmovalnem parketu opravljal delo kontrolorja rokometnih tekem, tako doma kot v tujini. Bil je tudi član različnih strokovnih komisij v Sloveniji in Jugoslaviji ter lektor pri Mednarodni in Evropski rokometni zvezi. Vseskozi je skrbel tudi za mlade sodnike; namenjal jim je številna predavanja, seminarje in strokovne članke.
Kot aktivni sodelavec Atletskega društva Kladivar Celje je bil v letih 1973 in 1986 zaslužen za ponovni dvig celjske atletike. Delal je v različnih organih atletske zveze, od leta 1982 pa tudi kot mednarodni atletski sodnik. Veliko je delal tudi na področju mladinskega športa, saj je leta 2003 postal celo podpredsednik svetovne organizacije – Mednarodnih iger šolarjev.
Druga plat njegovega interesa je predstavljala glasba, ki se ji je s talentom predajal od otroških let. Leta 1957 je postal član Celjskega godalnega orkestra in član skupine prvih violin. V obdobju 1981–1984 je deloval na mestu koncertnega mojstra v orkestru, leta 2001 je postal tudi njegov predsednik.
Za pomemben prispevek svojemu mestu na področju športa in kulture je prejel srebrni celjski grb.
Nagrade in priznanja (izbor):
- srebrni celjski grb, 2004
Predlog KD Celjski godalni orkester in Športne zveze Celje za podelitev zlatega celjskega grba. Spremno gradivo z obrazložitvijo hrani Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje.
