Jožef Anton BARBO-WAXENSTEIN

Bil je sin Jožefa Emanuela Barba-Waxensteina in njegov naslednik na posestvih Dob in Rakovnik pri Šentrupertu.

Višjo kmetijsko šolo je obiskoval v madžarskem Mosonmagyaróvárju. Bil je politik,  med letoma 1895 in 1918 je bil poslanec v kuriji veleposestnikov v kranjskem deželnem zboru ter med letoma 1905 in 1918 državni poslanec na Dunaju. Čeprav je bil vzgojen v slovenskem duhu in je bil v mladosti član telovadnega in narodnega društva Sokol, se je zavzemal za nemške interese. Nanj naj bi imela močan vpliv njegova druga žena grofica Rosa Sternberg, ki ni bila naklonjena Slovencem. Kljub temu je kot deželni odbornik na sejah poročal v slovenskem jeziku.

Njegovo politično kariero je leta 1904 zaznamovala afera, ko se je na eni od sej sporekel s poslancem Katoliške narodne stranke dr. Ivanom Šusteršičem in ga zaradi žalitve pozval na dvoboj. Do dvoboja sicer ni prišlo, je pa afera dvignila veliko prahu, o njej so izčrpno poročali vsi časopisi na Kranjskem.

Jožef Anton je ostal na Slovenskem tudi po razpadu Avstro-Ogrske. Umrl je leta 1930 v Novem mestu, pokopan pa je v družinski grobnici v Šentrupertu. Njegov naslednik na Rakovniku je bil kot edini moški potomec Robert Barbo Waxenstein, njegov sin iz prvega zakona z Margit Vidats, hčerjo lastnika strojne tovarne iz Budimpešte. Od treh hčera iz njegovega drugega zakona je od posesti ena podedovala obsežen gozd, druga gradič na Veseli gori nad Šentrupertom, najmlajša pa dvorec Dob, kjer je bila med drugo svetovno vojno z možem in pastorkom ubita, dvorec pa požgan.