Jože KRAŠOVEC

Je eden najvidnejših slovenskih in mednarodno priznanih bibličnih znanstvenikov. Po izobrazbi je doktor bibličnih znanosti, filozofije, zgodovine religij in religijske antropologije ter teologije. Svojo akademsko kariero je v celoti posvetil raziskovanju Svetega pisma, judovstva in širšega religiozno-kulturnega prostora starega Bližnjega vzhoda in Evrope.

Teologijo je študiral na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani med letoma 1963 in 1970. Podiplomsko specializacijo iz bibličnih ved je opravil na Papeškem bibličnem inštitutu v Rimu ter v Jeruzalemu; v Rimu je leta 1976 doktoriral iz bibličnih znanosti. Že istega leta je začel predavati na Teološki fakulteti v Ljubljani: najprej kot honorarni predavatelj, nato kot docent, izredni profesor in od leta 1992 dalje kot redni profesor za biblični študij Stare zaveze. Od leta 1987 do upokojitve je bil predstojnik katedre za Sveto pismo in judovstvo. Svoje znanstveno izpopolnjevanje je nadaljeval na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu, kjer je leta 1982 dosegel doktorat iz filozofije. Leta 1986 je v Parizu pridobil še kombiniran doktorat iz zgodovine religij in religijske antropologije (Sorbona) ter teologije (Katoliški inštitut). Tako se je oblikoval kot izrazito interdisciplinaren raziskovalec, kar je zaznamovalo celoten njegov znanstveni opus. Leta 1991 je bil izvoljen za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 1995 pa za njenega rednega člana. Istega leta je postal tudi redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Mednarodno veljavo je dodatno potrdil z izvolitvijo v posvetovalni svet ugledne revije Vetus Testamentum, osrednje svetovne znanstvene revije za študij Stare zaveze.

Posebno pomembno mesto v njegovem delu ima prevajanje Svetega pisma. Od leta 1980 je strokovno vodil pripravo novega slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma iz izvirnih jezikov, ki je izšel leta 1996 in postal temeljna referenca v slovenskem prostoru. Leta 1996 je organiziral velik mednarodni simpozij o interpretaciji Svetega pisma v Cankarjevem domu v Ljubljani, na katerem je sodelovalo 90 strokovnjakov z vsega sveta, ter uredil obsežen zbornik predavanj. Leta 2004 je bil izvoljen za predsednika Mednarodne organizacije za študij Stare zaveze (IOSOT) in v tej vlogi leta 2007 v Ljubljani organiziral 19. svetovni kongres tega združenja. Zborniki kongresa so izšli pri uglednih mednarodnih založbah. Pomemben prispevek je tudi njegova pobuda za vključitev najstarejših slovenskih prevodov Svetega pisma v mednarodno zbirko Biblia Slavica, kar je privedlo do izida dveh monumentalnih faksimilnih publikacij leta 2006. Med letoma 2006 in 2024 je vodil enega najobsežnejših znanstveno-prevajalskih projektov v slovenskem prostoru – jeruzalemsko izdajo komentiranega prevoda Svetega pisma, ki je leta 2024 izšla v eni knjigi z več kot 2800 stranmi. Projekt predstavlja vrh njegovega dolgoletnega raziskovalnega in uredniškega dela.

Njegova raziskovalna področja obsegajo tekstno kritiko, semantiko, stilistiko, literarno teorijo in onomastiko svetopisemskih besedil. Predaval je na številnih univerzah in znanstvenih ustanovah po Evropi, Bližnjem vzhodu, Afriki in Aziji. Objavil je več kot 250 znanstvenih člankov in vrsto temeljnih monografij, ki sodijo med referenčna dela na področju bibličnih študij. V letih 2014–2017 je bil podpredsednik SAZU za področje družboslovja, humanistike in umetnosti. Ob različnih priložnostih je imel slavnostna predavanja o vlogi znanosti, etike, strpnosti in dialoga v sodobnem svetu. Za svoje delo je prejel številna priznanja, med njimi državno odlikovanje častni znak svobode Republike Slovenije ter mednarodna strokovna priznanja. Leta 2024 je njegovo delo prejelo priznanje ameriškega katoliškega združenja za medije za izjemen prispevek k razumevanju Svetega pisma.