Josip APIH

Osnovno šolo je obiskoval v Begunjah. V letu 1863-64 je četrti razred glavne šole delal v Ljubljani. Med leti 1864-72 je v Ljubljani delal gimnazijo. Jeseni leta 1872 se je vpisal na Filozofsko fakulteto na Dunaju. Hkrati je služil kot enoletni prostovoljec. Študij zgodovine in geografije je končal leta 1876 na Dunaju. Kasneje je opravil tudi izpit za poučevanje slovenskega in nemškega jezika na gimnaziji. Bil je štipendist Knafljeve ustanove.

Med leti 1877-92 je služboval v Novem Jičinu na Moravskem, v letih 1891-92 pa tudi na učiteljišču v Celovcu. Napisal je več zgodovinskih razprav, v katerih je obravnaval pretežno 18. in 19. stoletje. Njegovo najpomembnejše delo je »Slovenci in leto 1848« (izšlo l. 1888). To je prvi večji prikaz zgodovine marčne revolucije pri Slovencih, pri kateri ga je zanimala predvsem vloga meščanstva v revoluciji. Leta 1898 je objavil knjigo z naslovom Naš cesar, v kateri je popisal slovensko zgodovino v obdobju 1848-98. Objavljal je v Ljubljanskem zvonu, Letopisu Matice slovenske, Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko, v Österreichisches Jahrbuch na Dunaju (1890-1896). Sodeloval je tudi pri časopisu Carinthia.