Johann Martin LENZ

Med najpomembnejše celjske fotografe, ki so delovali ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja, sodi Johann Martin Lenz. Rojen je bil v hribovskem zaselku Achrain v kraju Alberschwende južno od Bregenza na Predarlskem (Vorarlberg), in sicer kot zadnji od sedmih otrok zakoncev Johanna Martina Lenza in Anne Marie, rojene Gmeiner. Očeta ni nikoli spoznal, saj je ta umrl že pred njegovim rojstvom zaradi tuberkuloze. Isti bolezni sta podlegla tudi njegova starejša brata. Na podlagi odsotnosti nadaljnjih vpisov Lenzev v krajevnih matičnih knjigah lahko sklepamo, da se je družina iz kraja izselila.

Ni znano, kje je preživljal otroštvo in mladost, obiskoval šole in se izučil fotografske obrti. Namig o slednjem bi lahko ponudilo svaštvo z družino Jurischek (v različnih virih je njihov priimek zapisan tudi kot Juriczek, Juřiček, Juřitzek, Jurziczek, Juritschek), ki je izhajala z Moravske. Lenz se je namreč leta 1892 v Judenburgu poročil z Johanno Juriczek, sestro Huberta in Carla (Karla) Juriczka oziroma Jurischka; Hubert, ki se je ukvarjal tudi s fotografijo, je bil tedaj lastnik knjigarne v Judenburgu, Carl pa je bil knjigarnar v Leobnu. Brata sta leta 1883 v Leobnu ustanovila založbo, ki je nato v letih 1898–1995 pod različnimi imeni delovala v Salzburgu, kamor se je po ženini smrti preselil Hubert (za njim je delo nadaljeval sin Karl Jurischek). Založba se je uveljavila zlasti kot založnica velikega števila razglednic, med katerimi so bile tudi razglednice z upodobitvami slovenskih krajev.

Lenz naj bi svoj prvi fotografski atelje v Celju odprl že konec 80. let 19. stoletja. Delovne prostore je večkrat selil: na začetku 90. let je deloval v današnji Lilekovi ulici (Schmiedgasse 8), sredi 90. let pa tudi v Gosposki ulici (Herrengasse 32). V letih 1898/99 je v Razlagovi ulici (Neugasse 1) zgradil enonadstropno hišo s fotografskim ateljejem (danes Fotoatelje in galerija Pelikan). Načrt za hišo je izdelal celjski stavbenik in prvi mestni inženir Josef Higersperger, stekleni fotografski atelje (t. i. pultni atelje), ki ga je postavil na dvorišču hiše, pa je bil domnevno delo tovarne Ignaza Gridla na Dunaju.
V Celju se je očitno naglo uveljavil. Poleg ateljejske portretne fotografije se je ukvarjal tudi s fotografiranjem na prostem. Posnel je vrsto objektov ter političnih, kulturnih in drugih dogodkov, pomembnih za mesto in širšo okolico. Med drugim je bil uradni fotograf Muzejskega društva (Museal-Verein in Cilli), fotografiral je državne uslužbence in vojsko. Je tudi avtor fotografij na več razglednicah Celja, ki so izšle v založništvu celjskega knjigarnarja Fritza Rascha.

Zakoncema Lenz se je v Celju leta 1894 rodil edini otrok – sin Johann Martin, ki je maturiral na celjski gimnaziji in je kasneje postal odvetnik.

Lenz je umrl leta 1916 na svojem domu zaradi »povečanja jeter ter krvavitve v želodcu in črevesju«. Pokopali so ga na Mestnem pokopališču v Celju, a grob danes ni več ohranjen. Njegova vdova je 27. septembra 1919 hišo s fotografskim ateljejem prodala Mariji Jarc, dotedanji solastnici dvorca Prešnik ter ženi politika in profesorja Evgena Jarca. Ta je še istega leta obe stavbi oddala fotografu Josipu Pelikanu – kasnejši celjski fotografski legendi. Josip in njegova žena Marijana sta nepremičnini od Jarčeve odkupila leta 1921.

Johanna Lenz je umrla leta 1941 v Gradcu.