JOCIF, Ferdinand (Nande)

Družina se je za božič leta 1932 preselila na Kalvarijo v Stražišču, ki je danes del Kranja, kjer je končal srednjo šolo. Študij arhitekture je zaključil v Ljubljani, bil je učenec Jožeta Plečnika. Že kot devetnajstletnik je odšel v partizane, bil je član Gradnikove brigade in septembra 1944 postal član komunistične partije. Po vojni je bil aktiven v različnih kranjskih družbenopolitičnih, samoupravnih organizacijah. Delal je v SGP Projekt, kjer je spodbudil organiziranje zimskih športnih iger za gradbince.

Jocif se je posebej angažiral pri prepričevanju kranjske občine, naj njegovemu učitelju Plečniku, ki je v povojnih letih padel v politično nemilost socialistične oblasti, poverijo projekte pri urejanju starega dela Kranja. Obenem je nadzoroval izvajanje kranjskih projektov, nastalih po Plečnikovih načrtih. S Plečnikom je sodeloval denimo pri nastanku načrtov za ureditev Rožnovenskega klanca ter Prešernove hiše (slednji so bili realizirani le v manjšem obsegu) in arhitekturni predelavi fasade Prešernovega gledališča, ki ji je Plečnik dodal kamnite arkade, s trgom in pesnikovim kipom pred njim. Na seji Pripravljalnega odbora za odkritje spomenika dr. Franceta Prešerna je Jocif leta 1952 poročal o napredovanju del na gledališču in poudaril, da ima Plečnik “zdaj še novih misli o nadaljevanju restavriranja mesta Kranja, katerega ljubi.” V svojem diplomskem delu je Jocif nadgradil Plečnikove osnutke za nov most čez Kokro ter predlagal inovativno umestitev monumentalne mestne hiše v konstrukcijo mostu. Sodeloval je tudi pri urejanju Prešernovega gaja.

Drugo področje Jocifovega delovanja je bilo načrtovanje spominskih obeležij NOB za Kranj in njegovo okolico. V domačem Stražišču je načrtoval nekaj obeležij (plošča Lucijanu Seljaku, 1952; plošča družini Šiška, 1969), po njegovih načrtih pa so nastali tudi drugi spomeniki v Kranju (doprsje Staneta Žagarja pred istoimensko šolo, 1962; spomenik NOB na Gorenji Savi, 1965; grobišče padlih borcev na mestnem pokopališču, 1965; grobišče-spomenik padlih borcev na Primskovem, 1965; spomenik NOB na Orehku, 1968) in okolici mesta (spomenik petim talcem v Kokri, 1959; spomenik NOB v Ljubnem, 1961; grob Lojzeta Kebeta na Jamniku, 1962; plošča trem padlim partizanom na Bašeljskem sedlu, 1963; spomenik požigu vasi Jamnik, 1964; spomenik NOB v Naklem, 1965; spomenik NOB v Spodnjih Dupljah, 1965; spomenik NOB v Trbojah, 1965; spomenik NOB na Visokem pri Kranju, 1965; spomenik NOB v Mavčičah, 1966; spomenik NOB v Podbrezju, 1966; spomenik NOB v Pševem, 1969). Z izjemo materialnih stroškov izdelave načrtov in meritev na terenu za načrte spomenikov ni nikoli zahteval plačila za svoje delo.

Za svoje vestno delo na gospodarskem in družbenopolitičnem področju je bil Jocif 16. julija 1966 odlikovan z Redom dela s srebrnim vencem. Tragično je preminil v 45. letu starosti leta 1970 v prometni nesreči pri Jeprci.