Janko GAČNIK

Bil je slovenski pedagog, koroški učitelj in kulturni delavec, velik domoljub in borec za pravice Slovencev. Obiskoval je mariborsko učiteljišče in postal učitelj. Potem je moral v vojsko v Romunijo, od koder je leta 1918 šel med prostovoljce, borce za severno mejo. V aprilu 1919 je bil ranjen pri Kotmari vasi in zaradi poškodb ostal invalid. Trideset let (1920-1950) je bil učitelj in nadučitelj na Ravnah. Prijateljeval je tudi s Prežihovim Vorancem. Z njim ga je družilo prizadevanje za kulturni in socialni napredek koroškega naroda.
Tudi druga svetovna vojna mu je prinesla neprijetnosti. Fašisti so ga zaradi sodelovanja v osvobodilnem gibanju zaprli in internirali v Italijo. Od tam se je leta 1943 prebil do zbirnega taborišča Gravina, kjer je učil in spodbujal svoje rojake. Leta 1944 je izšla knjiga Taboriščna čitanka. Gačnik Janko je avtor treh prispevkov: Slovenski svet, ti si krasan! (slabih 7 strani), Odlomki iz naše zgodovine (6 strani) in Po Jugoslaviji (5 strani). Po končani drugi svetovni vojni se je Gačnik spet vrnil na Ravne, kjer je delal kot učitelj. Bil je upravnik dijaškega doma, upravitelj šole, gradil je Malgajev spomenik na Dobrijah, deloval v številnih društvih, režiral igre, vodil pevske zbore… Po upokojitvi se je z ženo preselil v Maribor. Tam se je posvečal delu v raznih organizacijah, zlasti Skladu Prežihovega Voranca, katerega predsednik je bil. Organiziral je koncerte pevskih zborov tako v Mežiški in Dravski dolini kot tudi v Mariboru in okolici ter Prekmurju.