Janez Krstnik KERSNIK

Janez Krstnik Kersnik je bil sin premožnega kmeta, mlinarja in žagarja. Po domače se je pri njih reklo pri Žagarjevih v Mostah pri Žirovnici. Končal je latinske šole, dva filozofska in en bogoslovni letnik na liceju v Ljubljani. Leta 1804 se je zaposlil kot učitelj na ljubljanski normalki (nekdanji osnovni šoli). Leta 1808 pa je nastopil službo rednega profesorja fizike na ljubljanskem liceju (gimnaziji), kjer je služboval do smrti. Izjema je bilo obdobje Ilirskih provinc (1809-1813), ko je predaval v okviru Centralne šole v Ljubljani. Radi so ga imeli vsi dijaki in čeprav je bil pouk na liceju v nemščini, je vedno našel priložnost za bujenje narodne zavesti in ljubezni do domačega jezika. Bil je med pobudniki pouka naravoslovnih predmetov v slovenščini. V obnovljeni mehanični šoli (1815) v Ljubljani, leta 1818 razširjeni v obrtno-industrijsko šolo, je na nedeljskih neobveznih tečajih poučeval v nemščini in slovenščini. V mehanični šoli je poučeval geometrijo, mehaniko, fizikalne in kemične pojave, na obrtno-industrijski šoli pa aritmetiko, geometrijo, mehaniko, kemijo in stavbarstvo. Ko so bile šole spomladi leta 1809 zaprte zaradi vojne, se je zavzel za Matijo Čopa (slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar in književni kritik) iz Žirovnice. Matija Čop je postal odličnjak in kasneje znan po obvladovanju devetnajstih jezikov. Janez Krstnik Kersnik je bil tudi učitelj in prijatelj Francetu Prešernu (največji slovenski pesnik) iz Vrbe. Na oba, tako Matijo Čopa kot Franceta Prešerna, je imel Janez Krstnik Kersnik velik vpliv.

Bil je poročen, njegova žena je bila italijanskega rodu. Imela sta devet otrok in vse je vzgojil v zavedne Slovence. Vsi otroci so se šolali, tudi na vseučiliščih. Žal pa niso bili vsi najbolj zdravi, dva otroka sta mu tudi umrla. Ko so se leta 1848 začele slovenske gledališke predstave, sta bila med igralci in pevci tudi Kersnikova najmlajša hči Leopoldina in sin Karel, sin Jožef pa je bil oče slovenskega pisatelja Janka Kersnika.