Janez KETE

Bil je prvorojenec očeta Janeza, čevljarja, in mame Marije, roj. Sajovic, iz premožne kmečke družine Sajovic iz Vodic. Doma so tudi prodajali tobak za cigare, zato so pri hiši rekli Pri opaltrji. Od devetih otrok jih je preživelo pet. Mama mu je umrla, ko je imel štirinajst let. Oče se je vnovič poročil in z ženo Katarino sta imela še sedem otrok, od katerih jih je preživelo šest. Štirirazrednico je Janez Kete obiskoval na Planini. Ker je bil zelo bister otrok, so ga dali v šole, v semenišče v Trst. 12. julija 1912 je bil posvečen za duhovnika v Logu pri Vipavi. Ves čas študija ga je podpirala sestra Marija, ki je službovala v Trstu, kasneje pa je bila, vse do njegovega odhoda v Avstrijo, kuharica, gospodinja in pomočnica na vseh njegovih službenih mestih.

Njegovo prvo službeno mesto je bilo v Zagorju ob Savi, kjer je deloval kot kaplan. Od 13. 8. 1913 je služboval v Šentvidu pri Ljubljani, od 24. 7. 1915 pri Sv. Petru v Ljubljani, 24. 7. 1916 pa je šel kot župnik na Vrhniko. Tam je ostal vse do leta 1937. V letih 1919–1937 je bil dekan vrhniške dekanije. 15. januarja 1920 je bil imenovan za škofijskega duhovnega svetnika. Leta službovanja na Vrhniki so bila zelo plodna leta. Za dekleta in žene sta skupaj s sestro Marijo, njegovo kuharico in gospodinjo, pripravljala in vodila šolo kuhanja in strežbe, na župnijskem posestvu je imel zaposlene delavce, ki jih je učil umnega kmetovanja, poljedelstva, sadjarstva in živinoreje. Bil je pobudnik mnogih gospodarskih podvigov, spodbujal je vključevanje v hranilnico in posojilnico ter sodelovanje z znano vrhniško mlekarno. Bil je tudi mentor in duhovni vodja semeniščnikov, ki so v župnišču imeli tudi vso oskrbo.

Na lastno željo je 15. novembra 1937 zapustil Vrhniko. Bil je imenovan za župnika pri Devici Mariji v Polju pri Ljubljani. Ob koncu vojne je zapustil Slovenijo in ostal v emigraciji. Od 6. maja 1945 je deloval na Koroškem, kjer je ostal vse do smrti 27. julija 1951. Na Koroškem je deloval kot dušni pastir v taboriščih Vetrinj in Št. Vid ter v župnijah St. Gertraud in Kotmara ves in slednjič kot hišni duhovnik v Zavodu usmiljenih sester v Oskrbovališču Grades. Pokopan je v Gradesu na Koroškem.