Ivan MATELIČ

Ivan Matelič je v otroštvu bival v Livških ravnah, rojstnem kraju matere. Osnovno šolo je dokončal v Gorici, šolanje pa je nadaljeval na koprskem učiteljišču, kjer je leta 1907 maturiral. Po maturi je delal kot učitelj v več krajih: v Otaležu, Hudajužni, Zakojci in Sužidu. V Kobaridu je postal član telovadnega sokolskega društva. Prav delovanje v tem društvu je spodbodlo Ivana Mateliča, da se je odločil za študij telovadnega učitelja na Dunaju, kjer je leta 1914 dokončal enoletni tečaj. Istega leta je že učil v Trnovem ob soči, a je bil kmalu mobiliziran v 97. pehotni regiment. Bil je najbolj zaslužen za to, da je bilo kobariško društvo Sokol pred prvo svetovno vojno najbolj aktivno sokolsko društvo na Tolminskem.

V Slovenski Bistrici je končal oficirski tečaj, nato pa je moral iti na rusko fronto, kjer so ga označili za politično sumljivega. Leta 1916 je padel v rusko ujetništvo in zbolel za skorbutom. Po neprenehnem preseljevanju od tega do onega ruskega mesta se je leta 1920 končno odpravil iz Leningrada ter prišel v Tolmin.

Učil je v Sužidu, nato v Tolminu, kjer je bil učitelj slovenščine in telovadbe. Proti njemu so uvedli odpustitveni postopek, zato je pobegnil v Jugoslavijo in nato na osiješki gimnaziji učil telovadbo. V začetku leta 1928 je uspešno zaprosil za premestitev in se zaposlil kot upravnik na osnovni šoli v Slovenkih goricah. Že konec istega leta je bil premeščen na meščansko šolo v Maribor, kjer je do nemške okupacije učil slovenski jezik ter deloval kot funkcionar pri Sokolu I in pri Ljudski univerzi. Leta 1941 so ga Nemci aretirali in odpeljali v Srbijo. Tam je najprej živel v Lazarevcu, nato pa se je leta 1944 preselil v Beograd, kjer je bival eno leto. V tem času je bil aktiven v slovenskem društvu Franc Rozman-Stane.

Iz Beograda je odšel v Trst, kjer je delal pri narodnoosvobodilnem odboru in poučeval slovenščino slovenske učitelje, ki so dokončali italijansko učiteljišče. Učil je tudi slovenske srednješolce in postal upravnik Slovenskega dijaškega doma. Leta 1946 se je upokojil in se preselil k družini v Ljubljano.

Ivan Matelič je napisal veliko pesmi in pesmic in ugank za otroke, v slovenščino je prevedel tudi nekaj pesmi ruskega pesnika Mihaila Jurjeviča Lermontova in basni, prav tako ruskega pisca Ivana Andrejeviča Krilova. Zapustil je veliko pesmi, ki jih je, ko je še živel, uredil pod okvirne naslove: Življenje, Blodeča sapica, Pomladni dan desetega brata, Pomenki, Prevodi. Že pred drugo svetovno vojno je prevajal pesmi Lermontova. Sodeloval je tudi pri goriški Mladiki ter objavljal prispevke o pouku v tržaškem Učiteljskem listu.