HVALE, Matija

O njegovi mladosti ni ničesar znanega. Leta 1491 se je odpravil študirat na Dunaj. Študij je končal leta 1498 in bil najkasneje leta 1502 že magister na artistični fakulteti. Na univerzi, kjer je sam študiral, je poučeval filozofsko-naravoslovne smeri. Predmet njegovih predavanj je bila predvsem logika. Leta 1510 je postal dekan na svoji fakulteti.

Bil je izvrsten govornik. Iz vseh stanov so ga hodili poslušat. Družil in povezoval se je z znamenitimi Slovenci tistega časa. To so bili: Tomaž Prelokar (učitelj cesarja Maksimiljana I.), Brikcij Preprosti (dekan na artistični in teološki fakulteti na Dunaju), Jurij Slatkonja (glasbenik in škof), Bernard Perger (pisec latinske slovnice, cesarjev zaupnik,) in Pavel Obersteiner (cesarjev zaupnik in diplomat).

Leta 1512 je izšlo njegovo življenjsko delo Parvulus philosophiae naturalis ali tudi Commentarii in parvulum philosophiae naturalis (slovensko: Razlaga filozofije narave). Tisk: Henrik Gran, 1513, Hagenau. Avtor je knjigo posvetil svojemu kranjskemu rojaku Pavlu Oberstainu. V knjigi komentira predvsem Aristotela in druge filozofe. Izhodiščni tekst je napisal Peter Geritche iz Dresdena in obsega 22 strani, Hvaletovi komentarji pa obsegajo 179 strani in so razdeljeni v tri dele. V prvem razpravlja o naravi snovi, oblikah, gibanju, prostoru in času (fizikalne vsebine), v drugem razpravlja o prvinah, spreminjanju, propadanju in obnavljanju (biološke vsebine), v tretjem pa o duševnosti, nezavednem, čutnem, miselnem (psihološke vsebine). To je hkrati ena prvih tiskanih knjig slovenskega avtorja.