HLEBCE, Angelca

Slovenska poklicna igralka, rojena v Stražišču pri Kranju, je nastopala v številnih gledaliških igrah in filmih. Rodila se je v družini, v kateri je bilo priljubljeno udejstvovanje v amaterskem gledališču – igralca sta bila njen oče in njen brat. Tudi njo je zasvojila želja po igranju, zato se je vpisala na konservatorij, a je nadaljevanje prekinila II. svetovna vojna. Vključila se je v narodnoosvobodilni boj in izkusila gestapovsko aretacijo. Preselila se je v Beograd in se poročila z Dušanom Majcnom, oficirjem, ki je po vojni padel v nemilost oblasti in bil zaprt na Golem otoku ter se zatem umaknil v Sovjetsko zvezo. Po ločitvi in tragični izgubi enega od treh sinov se je vrnila v Kranj.

Svojo igralsko kariero je začela v Prešernovem gledališču v Kranju in leta 1951 postala profesionalna igralka. Tu je našla spodbudno igralsko okolje, prijateljstva in novo ljubezen. Poročila se je s Herbertom Grünom (slovenskim dramaturgom, publicistom, dramatikom in prevajalcem, umetniškim vodjem Prešernovega in celjskega gledališča), s katerim sta se leta 1956 preselila v Celje in se zaposlila v Slovenskem ljudskem gledališču. Tudi njega je izgubila mnogo prezgodaj in se po njegovi smrti leta 1961 preselila v Ljubljano ter postala članica SNG Drama.

Angelca Hlebce se je v slovensko gledališko in filmsko zgodovino zapisala predvsem s karakternimi ženskimi vlogami. Igrala je v nekaterih najbolj odmevnih slovenskih filmih: v Cvetju v jeseni (1973) je odigrala vlogo gospe Helene, v filmu Tistega lepega dne (1962) Pečanko, v filmu Balada o trobenti in oblaku (1961) pa Marjano Temnikarico – to je sama smatrala kot najboljšo vlogo v življenju. Polde Bibič je v nekrologu s pomenljivim naslovom Mater dolorosa zapisal: »Zrasla je iz trpljenja, človeško, pa tudi igralsko. Njen igralski opus je galerija raznovrstnih, markantnih mater. Nad vse se pne z dostojanstveno tragičnostjo ustvarjena Temnikarica … Bila je duhovno velika, ponosna, polna dostojanstva in upornosti.« (Bibič, Polde in Kranjc, Mojca: Angelca Hlebce: 1922-2005, Gledališki list SNG. Drama, št. 9, 2005/06)

Na odrskih deskah je nastopala v dramah slovenskih in drugih avtorjev. Njena prva vloga v Prešernovem gledališču v Kranju je bila Anette v Čapkovi drami Bela ljubezen, ki so jo igrali v sezoni 1945/46, zadnja v Ljubljani pa Zaira v de Filippovi Veliki magiji v sezoni 1987/88. V 44 letih igralske kariere je na jugoslovanskih odrih odigrala impresivno število vlog – med več kot stotimi omenimo le Barbaro v Kreftovih Celjskih grofih, Dacarko in Štacunarko v Pohujšanju v dolini šentflorjanski, Anais v Dumasovi Dami s kamelijami, Jermanovo mati v Hlapcih, Mermoljevko v drami Za narodov blagor, Lady Macbeth v Macbethu, Senoro v Frischevi Andorri, Vojvodinjo Gloucester v Rihardu II., Felice v Millerjevem Po padcu, Sojo v Nušićevi Gospe ministrici, babico Ano v Jovanoviči Osvoboditvi Skopja in Žensko z lutko v Jančarjevem Velikem briljantnem valčku. Igrala je tudi v številnih televizijskih dramah in nadaljevankah.