Hedvika PAVLICA KOLMAN

Rojena je bila v kmečko družino v Šavni Peči, očetu Ivanu Kolmanu in materi Hedviki Kolman, roj. Žerko. Osnovno šolo je obiskovala v podružnični šoli v Podkraju, nato v Hrastniku. Gimnazijo pedagoške smeri (1970–1974) je obiskovala v Ljubljani. Po njej se je vpisala na Pedagoško akademijo, prav tako v Ljubljani, smer Razredni pouk. Študij je dokončala 1979, vmes pa si je ustvarila družino in službovala na treh osnovnih šolah. Zaradi zdravstvenih težav je bila sprejeta na program poklicne rehabilitacije in se vpisala na Filozofsko fakulteto, smer bibliotekarstvo in sociologija (1990–1994) in ga uspešno zaključila. Z novim poklicem bibliotekarke je najprej službovala v šolski knjižnici Osnovne šole Riharda Jakopiča, nato v Pionirski knjižnici, zatem pa je delovala kot bibliotekarka na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je bila prva oddelčna bibliotekarka. Aktivno je sodelovala pri vključevanju oddelčnih knjižnic v Osrednjo humanistično knjižnico (OHK) in sistem COBISS, za kar je opravila vse ustrezne licence. Pridobila si je naziv magistrica znanosti s področja bibliotekarstva (2009). Delovala je v upravnem odboru OHK in vodila delovne skupine OHK. Izvajala je bibliotekarske inštrukcije za študente in predavala kot gostja pri dveh predmetih. Pridobila je strokovni naziv habilitirana bibliotekarka in nižja bibliotekarska svetnica.

Delovala je v strokovnem združenju ZBDS (Združenje bibliotekarskih društev Slovenije), dve leti tudi kot vodja Sekcije za visokošolske knjižnice. Delovala je v Bralnem društvu Slovenije (BDS) od ustanovitve, en mandat v upravnem odboru, s študentsko sekcijo Bibliotekarski študentski bralni klub (BŠBK) in urejala Glas BDS. Urejala je več spletnih strani. V Združenju univerzitetnih izobraženk (ZUIS) se angažira za enakopravnost žensk in za mir.

Rojaku Antonu Sovretu, klasičnemu filologu in prevajalcu ter učitelju na oddelku Klasične filologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je uspela v sodelovanju z Občino Hrastnik inicirati in postaviti reprezentativno spominsko obeležje v Šavni Peči (uradno odprtje 4. 7. 1998). Pred tem je 28. 6. 1997 organizirala spominski večer z nekdanjimi in sedanjimi vaščani Šavne Peči ter Sovretovimi učenci in drugimi, ki so ga poznali. Projekt Sovre, katerega je zasnovala, je poleg postavitve spominskega obeležja obsegal še podelitev Sovretove nagrade v Hrastniku (28. 5. 1998) in preimenovanje hrastniške ljudske knjižnice (29. 6. 1998). Projekt je postal izhodišče za mnoge kulturne dejavnosti v občini: Sovretova pot (od 2004, organiziran pohod vsako prvo soboto v oktobru), Sovretovi večeri v knjižnici (vsako leto od 2008), Sovretov kabinet na Dolu (od 2021) … Od začetka projekta je ustvarjala tudi njegovo spletno stran.