HAUS, Anton

Po smrti očeta leta 1859 je družina Antona Hausa živela v hudem pomankanju. K sreči so mu šolanje omogočili premožni sorodniki z Dolenjske. Kot najboljši dijak gimnazije v Ljubljani se je Anton Haus leta 1869 vpisal na vojno pomorsko akademijo na Reki. Istega leta se je pridružil avstroogrski vojni mornarici, kjer je zelo hitro napredoval. Leta 1901 je postal kapitan bojne ladje SMS Donau, leta 1905 kontraadmiral, leta 1910 viceadmiral in v letu 1913 admiral. V tem času je sodeloval pri zatrtju vstaje na Kitajskem ter bil kot član avstroogrske delegacije prisoten na drugi mirovni konferenci v Haagu. V 80. letih je poučeval na Pomorski akademiji na Reki in leta 1891 napisal knjigo Grundzüge der Ozeanographie und maritimen Meteorologie (Osnove oceanografije in morske meteorologije). Leta 1916 je bil povišan v velikega admirala (Grossadmiral), kar je bilo zanj posebno priznanje, saj je bil edini častnik v avstroogrski vojni mornarici, ki mu je bil podeljen ta čin.

Pravilna ocenitev položaja in varovanje mornarice za spopad z Italijo sta bili njegovi največji zaslugi. Anton Haus je bil cesarjev tajni svetnik, častni doktor Tehnične visoke šole na Dunaju in častni meščan Reke in Ljubljane. Na zadnji poti iz Dunaja v Pulj je zbolel ter zaradi pljučnice kasneje tudi umrl.

Cesar Karel je 27. oktobra 1917 Antona Hausua posmrtno odlikoval z najvišjim odlikovanjem dvojne monarhije, imenoval ga je za velikega mojstra reda Marije Terezije.