GREGORAČ, Viktor

Viktor Gregorač se je rodil leta 1920 na Slovenskem Javorniku. Na Jesenicah je končal pet razredov tedanje osnovne šole in prvi razred meščanske šole. Po tem je odšel na gimnazijo, ker je po končani gimnaziji študij želel nadaljevati na likovni akademiji v Pragi. Prvo leto gimnazije je končal v Šentvidu v Ljubljani, v takratnih škofovskih zavodih. Zaradi domotožja je Ljubljano zapustil in s šolanjem nadaljeval na gimnaziji v Kranju, kamor se je lahko vozil z vlakom. Z vojno in okupacijo je bilo konec razmišljanja o nadaljnjem študiju. Ostal je doma na Jesenicah in se zaposlil. Petega maja leta 1941 je bil zaradi ljubezni do domovine prvič aretiran. Brez prave obtožbe je bil šest tednov zaprt v begunjskih zaporih in v Šentvidu nad Ljubljano v takratnih škofovskih zavodih. Po prihodu iz zapora se je Gregorač zaposlil pri gradbenem podjetju Sage rund Werner, ki je obnavljalo karavanški železniški predor, približno dva meseca pa je delal v mezdnem oddelku v železarni. Sedemindvajsetega decembra 1941 so ga gestapovci ponovno aretirali. Na Jesenicah sta se oblikovali dve skojevski skupini, ki so jih gestapovci razbili in razen redkih so vsi člani obeh skupin končali v Dragi pri Begunjah. Ustreljen je bil konec januarja leta 1942, star komaj enaindvajset let.

Že zelo mlad se je začel resneje ukvarjati z literaturo. V šolskem letu 1935/1936 je začel urejati razredno rokopisno literarno glasilo Livada. V Livadi pa so poleg izvirnih prispevkov objavljali tudi prevode iz latinščine in nemščine, prispevke o intenzivnejšem individualnem učenju tujih jezikov ali o prebiranju tujih književnosti. Z drugim letnikom je postala Livada glasilo dijaškega literarnega kluba Triglav. Sodeloval je tudi pri dijaškem listu Mentor. Tako v Livadi kot Mentorju je objavljal pesmi in črtice. Po tem pa so leta 1938 na III. državni moški gimnaziji v Ljubljani začeli izdajati literarno glasilo z naslovom Naša rast. Glasilo je izhajalo pod okriljem literarnega kulturnega krožka pri podmladku Rdečega križa na zavodu. V Naši rasti so bili objavljeni tudi prispevki, ki govorijo o takratni socialni problematiki. Pri Novi rasti je Viktor Gregorač sodeloval samo s prispevki v prozi. Pesmi ni več pisal. Tudi na kranjski gimnaziji so imeli svoj literarni krožek in glasilo Mlada njiva, ki je izšlo le dvakrat. Po prihodu iz zaporov sta se z Mihom Klinarjem odločila ustanoviti rokopisni list Noči. Naslov naj bi simboliziral okupacijo in nasilje nad Slovenci. Od zamisli se je ohranila le naslovna stran, neka Klinarjeva pesem in začetek neke Gregoračeve črtice. Leta 1972 je pri Kulturno umetniškem klubu Tone Čufar v okviru Male Čufarjeve knjižnice izšla zbirka njegovih črtic z naslovom Razmerja.

Z likovno umetnostjo se je Viktor Gregorač resneje začel ukvarjal v času med drugo svetovno vojno. V tem obdobju je zelo malo pisal. Medtem, ko je bil zaprt v begunjskih zaporih in škofovskih zavodih, so nastali nekateri njegovi znani portreti. Narisal je portret zdravnika dr. Čeha, Avgusta Ravhekarja ter svoj lasten portret. Gregorač pa je tudi avtor prve v likovni govorici izražene upodobitve talcev na Slovenskem v obdobju narodnoosvobodilnega boja. Pastel z naslovom Talci je nastala neposredno po streljanju talcev (Ludvik Stražišar, Franc Podgornik, Albin Šavli, Franc Frelih, Karel Kraguljnik) na Koroški Beli (04. 09. 1941). Sliko hrani Gornjesavski muzej Jesenice.