Gottfrid (roj. Jožef) PFEIFER

Leta 1724 je vstopil v frančiškanski red. Njegovo redovno ime je bilo Gottfried. V redu je bil profesor filozofije. Leta 1735 si je z disertacijo Praedestinatio facta est post praevisa merita pridobil naslov lektor teologije. V letih 1732 ali 1733 je prišel v Novo mesto, leta 1735 pa je bil na Sv. Gori nad Solkanom (središče skotizma). Med leti 1745-49 je deloval v Novem mestu, hkrati je bil med leti 1748-53, 1758-60 in 1766-69 tudi provincial. Leta 1750 se je udeležil generalnega kapitlja v Rimu.

Bil je plodovit pisatelj, kot provincial je izdal veliko okrožnic. V glavnem je pisal teološke in zgodovinske razprave ter filozofska dela. Bil je predstavnik sholastične filozofije. Zagovarjal je skotizem (filozofijo Dunsa Skota). Njegovo glavno delo je Cursus philosophicus praelectus…, ki opisuje sholastični filozofski sistem v treh delih: dialektika z logiko, filozofija narave, metafizika. Ohranil se je samo drugi del. Rokopis je nastal med leti 1735-36 na Sv. Gori nad Solkanom. Slovenski biografski leksikon poroča, da je bil v času 1933-52 rokopis last knjižnice frančiškanskega samostana v Ljubljani, signatura 10527 J b^α, 34, R 2.