Giovanni BENVENUTI

Boksarska kariera Giovannija (Nina) Benvenutija se je začela pri trinajstih letih v majhni telovadnici lastnega doma v Izoli pod vplivom očeta, ki je v mladosti oboževal ta šport. Da bi lahko treniral v boksarski šoli v Trstu, se je do telovadnice vozil s kolesom. V povojnem času po oblikovanju cone B se je družina Benvenuti preselila v Trst, kjer je oče že imel ribarnico.

»Ninov« vzpon se je začel z zmago na regionalnih in medregionalnih italijanskih turnirjih, dokler ga ni leta 1955 trener italijanske reprezentance opazil in ga poklical v reprezentanco. Leto pozneje je bil prvič poražen na boksarskem turnirju v Turčiji, umrla mu je mama in trener ga ni povabil na olimpijske igre, saj mladi boksar, ki je štel le osemnajst pomladi, po njegovem mnenju ni bil pripravljen za tako naporen turnir. Vseeno je mladenič prvič postal italijanski prvak v kategoriji velter.

Leta 1957 je osvojil naslov italijanskega prvaka v kategoriji supervelter in evropskega prvaka v kategoriji srednje teže v Pragi; leta 1959 je uspel ponoviti svoj uspeh v Luzernu. V tem času je ponovno osvajal lovorike na italijanskem parketu − leta 1958, 1959 in 1960. Prav v tem zadnjem letu je v Rimu osvojil naslov olimpijskega prvaka v kategoriji velter. Zapustil je amaterski boks in se s 108 zmagami in enim dvomljivim porazom podal v profesionalno kariero. V srednje težki kategoriji je 15. oktobra 1965 postal evropski prvak. Bil je svetovni prvak v supervelterju od 18. junija 1965 do 25. junija 1966 za WBA in WBC. V srednje težki kategoriji je bil svetovni prvak od 17. aprila 1967 do 29. junija 1967 za WBA in WBC. Naslov je znova osvojil 4. marca 1968 in ga obdržal do 7. novembra 1970. Leta 1968 je bil imenovan za boksarja leta, poklicno kariero pa je končal tri leta kasneje. Od skupno 90 tekem v karieri med profesionalci ima Benvenuti 82 zmag (35 zmag je dobil z nokavtom), sedem porazov in en remi.

Igral je v dveh filmih: Vivi o, preferibilmente, morti (1969) in Mark il poliziotto spara per primo (1975). V politiko je vstopil leta 1964 kot desničar v stranki Movimento sociale italiano-destra nazionale, a se je kmalu umaknil iz nje. V sedemdesetih letih je Nino Benvenuti začel delovati kot športni komentator na RAI in je tudi od 9. marca 1979 vpisan v registru novinarjev. Leta 1996 je vstopil v mednarodno boksarsko dvorano slavnih. Je častni občan mesta Trst in dveh italijanskih občin (Ripa Teatina in Sequals).

Leta 2001 je izdal knjigo Il mondo in pugno (Svet v pesti). Leta 2020 je izšla v sodelovanju z Maurom Grimaldijem knjiga Nino Benvenuti, il mio esodo dall’Istria. Pred tem pa je Benvenuti v sodelovanju z istim avtorjem napisal knjigo L’isola che non c’è: il mio esodo dall’Istria.