GOZNIK (GAJZER) , Majda

Rodila se je v delavski družini očetu Hermanu in materi Mariji. Obiskovala je srednjo Ekonomsko šolo na Ptuju. Že kot dijakinjo jo je zanimala socialna in družbena problematika, izkazovala je tudi poseben čut do urejenega okolja in estetike. Bila je prva dijakinja, ki je bila članica družbenopolitičnega zbora, in med prvimi ženskami vključena v Teritorialno obrambo Republike. V času šolanja se je vključila v Turistično društvo (TD) Ptuj, kjer je opravljala tudi tajniška dela in si pridobila veliko izkušenj s področja ptujskega turizma. Zaradi njenega prizadevanja so ji bila kasneje zaupana tudi tajniška dela pri organizacijskem odboru za Kurentovanje in častnem odboru Kurentovanja, ki so ga sestavljali znani Ptujčani. V svet avtentičnih pustnih likov sta jo popeljala takratni predsednik organizacijskega odbora Kurentovanja Jože Štrafela in etnologinja dr. Štefka Cobelj. Bila je tudi članica Folklornega društva, kjer je prav tako opravljala tajniška dela. Tako ptujski turistični, kot folklorni delavci so si zelo prizadevali za zaščito kurenta in ureditev sistemskega vira za izvedbo slovenske pustne prireditve. V mladosti se je preizkusila tudi kot amaterska igralka v Mestnem gledališču Ptuj v predstavah Trije vaški svetniki, Pohujšanje v dolini Šentflorjanski in Ifigenija na Tavridi (1974–1975).

Njena novinarska pot tako traja že več kot 46 let. V redakcijo Tednika je prišla leta 1974 in svoje prve novinarske korake naredila v času urednikovanja Antona Baumana. Med delom se je vpisala na Višjo upravno šolo Univerze v Ljubljani, kjer je diplomirala (1988). Po združitvi Tednika z Radiem Ptuj je delo nadaljevala pri Družbi Radio Tednik Ptuj oziroma Štajerskem tedniku. V ospredje svojega novinarskega dela je postavljala probleme preprostih ljudi iz vsakdanjega življenja. Posvečala se je temam socialne problematike in z opozarjanjem na družbene krivice, neenakopravnost in socialno razlikovanje prispevala k izboljšanju življenjskih pogojev številnih družin na Ptuju. Opravila je mnoge intervjuje in pisala o znanih osebnostih Ptuja, ki so se uveljavili doma in v tujini. Napisala je več kot 15.000 člankov ter izpeljala in sodelovala pri več uspešnih humanitarnih projektih.

Ob 100-letnici TD Ptuj je bila skupaj z Antonom Purgom in Jožetom Slodnjakom zaslužna za  izdajo biltena Četrti turistični teden (1986). Bila je tudi soustvarjalka Glasila obrtništva občine Ptuj (1983–1985). Za svoja prizadevanja na področju razvoja in prepoznavnosti obrtništva in podjetništva na Ptujskem, je leta 1996 prejela priznanje Območne obrtne zbornice Ptuj.

S svojim čutom za estetiko se je vključevala tudi na področje lepote in manekenstva. Že leta 1968 se je udeležila tekmovanja za Miss Slovenije in bila prva Ptujčanka, ki se je uvrstila med petnajst finalistk. Imela je tudi veliko vlogo pri organizaciji in izvedbi izbire za Miss Štajerske za Miss Slovenije, pripomogla pa je tudi k iskanju bodočih manekenk in manekenov. Slovenske misice je v času kurentovanja več let vabila na Ptuj, da so glas pustne prireditve ponesle po celi Sloveniji. Z njeno pomočjo so tako številna ptujska dekleta osvojila lepotne lente. Kot koordinatorica in novinarka se je za bralce Štajerskega tednika in poslušalce Radia Ptuj trudila, da jim v akciji Iščete svoj stil skupaj s strokovnjaki približa tudi svet mode, lepote in kozmetike. Za vrsto uspešno izpeljanih projektov na področju turistične prepoznavnosti in promocije Ptuja ter kulture, lepote, manekenstva in humanitarnosti je prejela več priznanj, leta 2002 ji je takratni župan MO Ptuj Miroslav Luci podelil priznanje pečat mesta Ptuj z likom sv. Jurija.

Novinarsko delo nadaljuje tudi po upokojitvi. Še vedno pa je aktivna tudi v TD Ptuj, kjer je že nekaj let tudi regijska koordinatorica projekta Moja dežela – lepa in gostoljubna.