Advanced Search
en
en hu it sl
Fonts
100%
125%
150%
200%
Colours
Default colours
High contrast
Inverted colours
Black and white
Pointer
Reset

GABRIČ, Aleš

Portret - Aleš GABRIČ
Aleš Gabrič - Rast, julij 2016, str. 4

Photo Gallery

Birth Date:
28. February 1963, Ljubljana
Professions and Activities:
Places of Work:
Municipality:
Lexicon:
Biography

Rojen je bil 28. februarja 1963 v Ljubljani. Osnovno šolo je sprva obiskoval v Šentjerneju, nato pa v Novem mestu. Po maturi, ki jo je opravil leta 1981 na gimnaziji v Novem mestu, je študij nadaljeval na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je študiral zgodovino in geografijo. Diplomiral je leta 1987. Istega leta se je zaposlil na Inštitutu za novejšo zgodovino, kjer je danes znanstveni svetnik. Leta 1990 je magistriral in leta 1994 doktoriral na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Od leta 1996 do leta 2019 je predaval zgodovino slovenske kulture na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

Raziskuje novejšo slovensko kulturnopolitično, kulturno in politično zgodovino, predvsem razvoj šolstva, delovanje znanstvenih in umetniških ustanov, odnos politike do kulture nasploh in do posameznih kulturnih ustvarjalcev itd.

V letih 2001–2004 je bil urednik Kronike, časopisa za slovensko krajevno zgodovino. Od leta 2009 do 2019 je bil urednik znanstvenih monografij, ki jih izdaja Inštitut za novejšo zgodovino. Je aktivni član Zveze zgodovinskih društev Slovenije, član Slovenske matice in član ameriškega združenja Society for Slovene Studies. V letih 2008  do 2020 je bil predsednik Državne predmetne komisije za splošno maturo za zgodovino. Od leta 2018 je predsednik Slovenske matice.

Je avtor ali soavtor več znanstvenih monografij, med njimi: Slovenska agitpropovska kulturna politika 1945-1952 (1991), Socialistična kulturna revolucija, slovenska kulturna politika 1953-1962 (1995), Odvetnica in pisateljica Ljuba Prenner, pogumna, da je bila drugačna (2000, soavtor), Prešernovo gledališče v Kranju 1945-1957 (2001), Slovenska novejša zgodovina, od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije (2005, soavtor), Šolska reforma 1953–1963 (2006), Sledi šolskega razvoja na Slovenskem (2009), Slovenski zgodovinski atlas (2011, soavtor), V senci politike: opozicija komunistični oblasti v Sloveniji po letu 1945 (2019) in Temelji slovenstva (2019, soavtor). Je tudi soavtor več osnovnošolskih in srednješolskih učbenikov in drugih učnih gradiv, urednik več znanstvenih zbornikov in avtor več kot sto znanstvenih in strokovnih prispevkov, objavljenih v Sloveniji, več evropskih državah, ZDA in Japonski.

Je član društva Dolenjska akademska pobuda in član Društva Novo mesto ter pisec prispevkov v lokalnih zbornikih.

Works

Slovenska agitpropovska kulturna politika 1945-1952 (1991)
Socialistična kulturna revolucija, slovenska kulturna politika 1953-1962 (1995)
Prešernovo gledališče v Kranju 1945-1957 (2001)
Šolska reforma 1953–1963 (2006)
Sledi šolskega razvoja na Slovenskem (2009)
V senci politike: opozicija komunistični oblasti v Sloveniji po letu 1945 (2019)

Sources and Literature
  • Osebni podatki
  • Rast, jul. 2016, str. 4-10, s sliko.
Password Author: Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo Mesto
Date of First Entry: 15. 12. 2019 | Latest Modification: 3. 3. 2020
Mateja Kambič. GABRIČ, Aleš. (1963-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 8. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/en/oseba/gabric-ales/
Report a Bug

Morda vas zanimajo tudi

Date of Entry: 15. 12. 2019

SIMONIČ, Ivan

7. July 1905–8. November 1979
R. 7. jul. 1905 na Vinjem Vrhu pri Semiču, u. 8. nov. 1979 v Ljubljani. Po osnovni šoli v Semiču in Novem mestu je obiskoval gimnazijo v Šentvidu ...
Date of Entry: 7. 4. 2025

GERŠIČ, Matjaž

Dr. Matjaž Geršič, zaposlen na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, je svoje raziskovalno delo posvetil raziskovanju zemljepisnih imen.
Date of Entry: 13. 3. 2019

LEGAT, Jernej (Bartolomej)

Jernej Legat se je rodil v Naklem (pri Kranju) kot prvi otrok matere Neže in očeta Jožefa, ki je bil cerkovnik, organist in učitelj.