Mestna knjižnica Ljubljana

Franja se je rodila materi Frančiški (dekliški priimek Arce) in očetu Gustavu Košenini. Oba starša sta ji umrla že v zgodnjem otroštvu, zato sta zanjo skrbela materina neporočena sestra Josipina, imenovana tudi Ajka, ter stric Rajko. Prebivali so v bogati hiši starega strica Franca Lukmana na Poljanski cesti 7 (sedaj 3). Čeprav je Franja obiskovala nemško meščansko šolo pri Uršulinkah, so jo doma vzgajali v narodnozavednem duhu. Teta Ajka jo je pogosto vodila na slovenske gledališke predstave, v ljubljansko čitalnico in druge narodne prireditve.

Leta 1884 je v Ljubljanskem zvonu začel izhajati roman Mrtva srca, ki ga je napisal pisatelj Ivan Tavčar. Delo je prebirala tudi mlada Franica, takrat 16-letno dekle, in bila nad Tavčarjevim pisanjem tako navdušena, da si je želela avtorja osebno spoznati. S Tavčarjem, ki je bi od nje kar 17 let starejši, sta se nato srečala na čitalniškem plesu, bolje pa sta se seznanila poleti 1885, ko je Narodna čitalnica skupaj z društvom Narodni dom priredila dobrodelni bazar. Franica je na prireditvi prodajala cvetje in Tavčar je za 20 goldinarjev odkupil oleandrov cvet iz njenih las. Snubljenje se je nato nadaljevalo s pošiljanjem pisem in šopkov rož. Leta 1886 je sledila uradna zaroka, naslednje leto, 23. maja 1887, pa poroka v cerkvi sv. Petra v Ljubljani.

Že kmalu po poroki je Tavčar kupil hišo na Bregu 8 (danes 10), kamor sta se preselila skupaj s Franjo. Rodilo se jima je pet otrok: štirje sinovi (Ivan (1888 – 1976), Franc Boris Jožef (1890 – 1952), Anton Zvonimir – Ante (1896 – 1994), Igor (1899 – 1965) ter hči Josepina Bogomila – Pipa (1891 – 1974), poročena Arko. Franja je bila poleg podpore možu, skrbi za družino in vzgojo otrok dejavna v številnih ženskih in dobrodelnih društvih. Sprva je prevzemala pokroviteljstvo nato pa tudi vodstvo v različnih organizacijah. Od 1884 je vodila ljubljanske meščanske ženske. »Narodne dame« je med drugim nagovorila v zbiranje denarja za postavitev Prešernovega spomenika. Na dveh dogodkih jim je uspelo zbrati več kot 30 odstotkov denarja. Predsedovala je tudi prvi mestni ženski podružnici Ciril-Metodove družbe, Splošnemu ženskemu slovenskemu društvu, Ženskemu telovadnem društvu, Ženskemu telovadnemu odseku Sokola, bila je tudi ustanoviteljica in predsednica Kola jugoslovanskih sester.

Skupaj z možem sta bila znana kot podpornika mladih literarnih ustvarjalcev in umetnikov, npr. Ivana Cankarja, Josipa Murna, Jurija Šubica, Ivana Vaupotiča, Ivane Kobilica. K njim so prihajali na kosilo, omogočila pa sta jim tudi dostop do bogate knjižnice. Franja je skrbela tudi za Prešernovo hči Ernestino Jelovšek.

V ospredju Franjinega samostojnega javnega delovanja je bilo predvsem njeno delo na karitativnem in humanitarnem polju. Vodila je zbiralne akcije za pomoč revnim otrokom, sirotam, revežem, vojakom … po potresu 1895 jo je bilo mogoče videti med šotori, ko je kuhala za sirote. Ustanovila je Dečji in materinski dom v Ljubljani in okrevališče za otroke v Kraljevici na Hrvaškem. Med balkanskima vojnama je vodila akcijo zbiranja oblek, sanitetnega materiala in zdravil. Tudi med prvo svetovno vojno se je Franja zelo angažirala na humanitarnem področju in za svoje delo prejela odlikovanje Rdečega križa.

Leta 1893 je Ivan Tavčar na Visokem v Poljanski dolini kupil kmečki dvorec. Ker je bilo posestvo v precejšnji meri plačano s Franjino doto, sta lastnika postala oba zakonca Tavčar. Tam sta skupaj z družino preživljala svoj prosti čas, zato sta temu primerno uredila notranjost in okolico dvorca. Na vrtu so postavili paviljon, zasadili različno cvetje, postavili so celo travnato teniško igrišče. Zakonca Tavčar sta na posesti prirejala različna družinska slavja ter v goste vabila prijatelje in znance iz sveta gospodarstva, politike in kulture. Po Tavčarjevi smrti (19. 2. 1923) je to tradicijo nadaljevala vdova Franja.

Leta 1925 je Franja postala prva slovenska dvorna dama jugoslovanske kraljice Marije Karađorđević. Večkrat je bila poklicana v Beograd, kraljico Marijo pa je spremljala tudi na njenem obisku v Sloveniji. Ob njeni šestdesetletnici pa ji je Mestna občina Ljubljana kot prvi ženski podelila častno meščanstvo za njen trud za pomoč bližnjemu.

Franja Tavčar je umrla le dva meseca po praznovanju svoje 70-letnice v domači hiši na Bregu v Ljubljani. Na zadnjo pot do družinske grobnice na Visokem, kjer je pokopana, jo je pospremila številna množica ljudi.