Franček MAJCEN

Osnovno šolo je obiskoval v Markovcih, zatem osemletno gimnazijo na Ptuju. Maturiral je leta 1941, nato pa se jeseni istega leta priključil partizanom. Leta 1952 se je vpisal na študij filologije na Filozofski fakulteti v Budimpešti. Po diplomi (1954) je bil aretiran in poslan na Goli otok. Leta 1962 se je zaposlil v novoustanovljeni knjižnici nekdanje Višje tehniške šole v Mariboru, kjer je bil vodja knjižnice ter ustanovitelj in vodja tamkajšnje založniške dejavnosti. To delo je opravljal vse do upokojitve.

Leta 1941 se je v Ljubljani vključil v OF in deloval v Kocbekovem duhovnem krogu. Od oktobra 1941 se je kot partizan boril v sestavi več partizanskih enot na Dolenjskem in Notranjskem. Bil je član poverjenice Izvršnega odbora OF Ljubljana, član Pokrajinskega odbora OF za Štajersko in sekretar Okrožnega odbora OF za Prekmurje.
V začetku leta 1945 je bil poslan v Prekmurje, kjer si je s sodelavci prizadeval za ponovno oživljanje narodnoosvobodilnega gibanja. S somišljeniki je ustanavljal odbore OF in sodeloval pri ustanovitvi Prekmurske čete ter kot njen borec pomagal pri širitvi narodnoosvobodilnega gibanja v Porabje. Po osvoboditvi Prekmurja je odšel v Maribor, kjer je bil član mariborskega okrožnega odbora OF in kot član Agiptropa (Oddelek za agitacijo in propagando) skrbel za tisk. Proti koncu leta 1945 je bil nekaj mesecev urednik mariborskega častnika Vestnik in tudi novinar časopisa Ljudska pravica ter dopisnik tiskovne agencije Tanjug.
Dogajanje v času druge svetovne vojne je opisal v dveh knjigah, in sicer v delih Tudi beseda je bila orožje (1968) in Prekmurska četa: med Muro in Rabo (1994).

Pokopan je na pokopališču v Kamnici pri Mariboru.