Franc TRETJAK

Osnovno in meščansko šolo (1920-1929) je obiskoval v Slovenj Gradcu. Od leta 1930 do 1932 je hodil v dvorazredno trgovsko šolo v Celju in od 1938-41 na trgovsko akademijo v Mariboru in visoko ekonomsko-komercialno šolo v Zagrebu. Od leta 1941 je obiskoval visoko šolo za svetovno trgovino na Dunaju, kjer je leta 1943 doktoriral iz trgovsko-ekonomskih znanosti. Službovati je začel že leta 1930 in sicer brezplačno pri odvetniku Lavriču v Slovenj Gradcu. Od leta 1934 do 1936 pa je bil neplačan praktikant in pripravnik v bolnici. Ko je odslužil vojsko je bil premeščen na okrajno glavarstvo v Maribor, leta 1939 pa na Ptuj. Takoj na začetku vojne, že aprila 1941, je odšel v Slovenj Gradec in se vključil v odporniško gibanje ter skrbel za povezavo s slovenskimi študenti na Dunaju. V maju leta 1944 se je pridružil Pohorski brigadi in sodeloval v osvobajanju Koroške. V maju 1945 je bil delegat tovarne usnja v Šoštanju in kasneje gospodarski referent v Beogradu. Tu je sodeloval v pripravah in izdelavi štiriletnega zveznega plana. Odgovoren je bil za kalkulacije stroškov in cen v težki industriji. Leta 1947 so ga premestili v Slovenijo, kjer je bil zaposlen pri republiški planski komisiji. Leta 1952 je delal v podjetju Slovenija-Impex, še istega leta pa je odšel v Egipt kot predstavnik Zvezne gospodarske zbornice. Tu je prebil z družino štiri leta. Po vrnitvi se je zaposlil na Gospodarski zbornici v Ljubljani in že leta 1957 sprejel ponujeno bilateralno službo za delo v Etiopiji. Tam je živel in delal pet let in bil svetovalec cesarja Haile Selassija. Po vrnitvi je v Ljubljani na Gospodarski zbornici ustanovil in vodil Zavod za raziskavo tržišč Market Biro do leta 1965. Vmes se je specializiral za vprašanja marketinga na Harvardski univerzi. Njegovi strokovni nasveti so bili v tistem času nesprejemljivi za slovenske marksiste, zato je v nadaljnjih letih deloval kot strokovnjak za gospodarska vprašanja držav v tropski Afriki, od Etiopije do Kapverdskih otokov. Zaradi bogatih izkušenj iz prve, predvojne Jugoslavije in delovanja v obdobju socializma, mu je bilo olajšano delo v afriških državah, kjer so se prepletali vplivi kapitalizma in socializma. Po skoraj dvajsetih letih, se je vrnil v domovino, zadovoljen, saj je s svojim znanjem preprečil marsikatero škodo, ki bi se naredila mladim afriškim državam. Upokojil se je leta 1973.  Pri svojem delu je prepotoval številne afriške države in zbral ogromno umetniških predmetov afriške folklore. Leta 1977 jih je ponudil Zavodu za kulturo v Slovenj Gradcu. Od leta 2010 je v Koroškem pokrajinskem muzeju Slovenj Gradec zgledno urejena njegova afriška zbirka.