Franc KOTNIK

Slavist in etnolog. V letih 1889 do 1893 je obiskoval nemško ljudsko šolo in potem nadaljeval šolanje na nemški gimnaziji v Celovcu (1894–1902). Njegov oče Dominik je bil tolstovrški župan v takratnem Guštanju (sedanjih Ravnah na Koroškem). Po maturi je opravljal enoletno vojaško službo v Ljubljani. Že takoj leta 1903 pa se je vpisal na graško univerzo, kjer je do leta 1907 študiral slavistiko. V letih (1908–1919) je pridobil naslov doktorja filoloških znanosti in je nastopil državno službo kot pripravnik na celovški gimnaziji, kjer je kasneje postal profesor. V teh letih je tudi deloval kot odbornik časopisa Mir in Časopisa za zgodovino in narodopisje. Vmes je bil leta 1915 vpoklican k vojakom, kjer se je boril v Galiciji na koroško-italijanski fronti. Leta 1919 je postal vodja nastajajoče nove gimnazije in učiteljišča v Velikovcu. Po plebiscitu leta 1920 je odšel na Ptuj, kjer je dobil profesuro na realni gimnaziji. Posvetil se je raziskovanju ljudskega življenja v okolici Ptuja, glavnina njegovega dela pa je ostala zvesta koroški kulturi.
Z novo upravno ureditvijo Slovenije je leta 1927 postal prosvetni inšpektor v Mariboru in je to službo opravljal do leta 1933, ko je bil iz političnih razlogov upokojen in imenovan za ravnatelja Mohorjeve družbe in njene tiskarne v Celju. Med drugo svetovno vojno se je umaknil v Ljubljano. Slavist in etnolog dr. Franc Kotnik je v prvi polovici 20. stoletja s svojim ustvarjalnim delom odločno zaznamoval slovenski kulturni in znanstveni prostor. Na njegovo znanstveno pot so vplivali pomembni učitelji: Janez Šajnik, Jakob Sket, Karl Štrekelj in Matija Murko. Posvečal se je različnim področjem duhovne in materialne kulture slovenskega kmečkega oz. podeželskega prebivalstva, poglabljal se je v ljudsko slovstvo, raziskoval fenomen bukovništva na Koroškem ter slovenski literarni zgodovini odkril Drabosnjaka. Znamenite so njegove Storije I., Koroške pripovedke in pravljice, ki jih je l. 1924 izdal pri Mohorjevi družbi na Prevaljah. Njegove razprave in zbrana gradiva so še danes eden od temeljev v raziskovanju slovenske etnologije.