Franc JURTELA

Franc Jurtela se je rodil v Hvaletincih pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah, staršema Jakobu in Geri. Imel je še mlajšega brata Andreja, ki je bil ubit v Moskvi pred letom 1922, in sestro Marijo. Mati je 25. julija 1863 iznenada umrla. Oče, ki je že dalj časa bolehal, pa kmalu za njo, 5. septembra 1963. Franc se je preselil k sorodnici Frančiški Ketiš v Sv. Anton. V šolo ni redno hodil. Jeseni 1864 ga je sodišče po nalogu ptujskega okrajnega sodnika preselilo na Ptuj, kjer je stanoval pri nadučitelju Karlu Schweiglu. Obiskoval je okoliško šolo, vendar prvo leto ni izdelal razreda, kar pa mu je uspelo naslednje leto, hkrati pa se je tudi dobro naučil nemščine, saj je bila gospa Schweiglova Nemka in hči oficirja. Jeseni 1866 je odšel v Maribor, kjer je bil v šoli zelo uspešen, bil je najboljši v razredu. Leta 1867 je prestopil v gimnazijo v Mariboru. Ker je bil dober dijak, je dobil skromno štipendijo, dodatno pa je služil z inštrukcijami. Z dvajsetimi leti je postal skrbnik mlajšemu bratu Andreju, ki je obiskoval realko v Mariboru, v tem času pa je na Ptuju pri nadučitelju Schweiglu umrla sestra Marija.

Jeseni 1875 je začel študirat pravo na univerzi v Gradcu. Tam je spoznal znane Slovence (Sketa, Rutarja) in bil včlanjen v akademsko društvo Triglav. Študij je končal leta 1880 in po enem letu bivanja na Ptuju doktoriral. Po obvezni praksi v Gradcu se je vrnil ter se aktivno vključil v nastajajoče narodnostno gibanje na Ptuju in na širšem štajerskem območju. Med letoma 1891 in 1897 je živel v Šmarju. Leta 1886 je prevzel odvetniško pisarno po umrlem dr. Gregoriču. Bil je gonilna sila pri gradnji Narodnega doma in leta 1906 so si Slovenci po njegovi zaslugi priborili zmago v okrajnem zastopu. Istega leta je po smrti dr. Raiča postal poslanec v štajerskem deželnem zboru in to ostal vse do leta 1909, v tem času pa je bil okrog 15 let tudi namestnik deželnega glavarja. Kot poslanec je zastopal kmečke interese, saj je bil izvoljen v kmečko kurijo. Politično se je nagibal bolj na liberalno stran.

Že kot tridesetletnik je postal predsednik Narodne čitalnice, ki je skrbela za ozaveščanje Slovencev tako na Ptuju kot v okolici, vodil je tudi CMD. Eno od njegovih najpomembnejših dejanj pa je prav gotovo ustanovitev Posojilnice in hranilnice na Ptuju. Po razpadu Avstro-Ogrske je na Ptuju postal prvi slovenski vodja ptujske občine, nekdaj zagrizene nemškutarske trdnjave, proti kateri se je desetletja tako vztrajno bojeval. Umrl je 28. junija 1926 na Ptuju. V njegovi zapuščini najdemo nešteto pisem takratnih političnih sodobnikov, ki še niso obdelana in obelodanjena.