Franc BELŠAK

Rodil se je v kmečki družini. V 1. svetovni vojni je bil med letoma 1918 in 1919 Maistrov borec v Pionirskem bataljonu Ptuj.
Leta 1922 se je priženil na kmetijo v Muretince k ženi Mariji, rojeni Krajnčič, s katero sta imela devet otrok.

Med 2. svetovno vojno, leta 1941, je pod vplivom sina Franca (Toneta) postal aktivist Osvobodilne fronte (OF) v Halozah in na ptujskem območju, znan tudi pod partizanskim imenom Simon. V narodnoosvobodilno gibanje je vstopila celotna njegova družina (1943), njihova hiša pa je služila tudi kot partizanska postojanka. Leta 1944 je pomagal pri ustanovitvi tehnike OF (partizanske tiskarne, kasneje imenovane Tehnika Lacko) v Muretincih. Istega leta je postal član Komunistične partije Slovenije (KPS) in član okrajnega odbora OF, kjer je prevzel skrb za Narodno zaščito in ustanavljanje narodnoosvobodilnih odborov.
Po sinovi smrti, ki je padel v boju v Gorišnici leta 1945, je prevzel še njegove dolžnosti sekretarja ptujskega okrajnega odbora OF in komiteja KPS.

Po vojni se je aktivno vključil v izgradnjo porušene domovine in je opravljal najodgovornejše fukcije v takratnem ptujskem okraju in občini Gorišnica. Štiri mandate je bil poslanec Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije (1946─1963). Bil je tudi predsednik Okrajnega ljudskega odbora (OLO) Ptuj, poverjenik za kmetijstvo pri OLO Ptuj , direktor republiške kobilarne in kmetijskega posestva Turnišče (1951-55) ter predsednik Občinskega ljudskega odbora (Oblo) Borl (1955-57).  Pred upokojitvijo leta 1963 je opravljal delo sekretarja občinskega komiteja KPS občine Gorišnica. Med letoma  1953 in 1964 je bil tudi predsednik Združenja borcev za vrednote NOV občine Ptuj.