FISTER, Anton

Filozofijo in bogoslovje je študiral v Ljubljani. Ordiniran je bil leta 1832. Leta 1843 je doktoriral na Dunaju. Najprej je služboval v Ljubljani. Med leti 1832-33 je bil teološki adjunkt. Med leti 1833-35 je bil šenklavški kaplan. Avgusta leta 1835 je prešel v tržaško škofijo in dobil službo pridigarja v nemškem jeziku pri sv. Antonu v Trstu. Med leti 1839-47 je bil profesor na liceju v Gorici. Leta 1847 se je vrnil na Dunaj. Postal je ugleden profesor veroznanstva in pedagogike na univerzi na Dunaju. Obenem je bil tudi univerzitetni pridigar. Leta 1848 je napisal temeljno pedagoško delo Mentor des studierenden Jünglins, s katerim je študentom želel dati vodnik za samoizobraževanje. Med revolucijo leta 1848 se je vključil v razpravo o posodobitvi visokošolskega študija. Zavzemal se je za vzgojo v duhu svobode. V prvem obdobju revolucije se je vključil v slovensko narodno gibanje. Podpisal je adreso 44 Slovencev (29. marca 1848), ki so protestirali proti germanizaciji in zahtevali zavarovanje slovenske narodnosti na Kranjskem, Primorskem in v slovenskih okrajih Štajerske in Koroške ter uvedbo slovenskega jezika v šole. Udeležil se je ustanovitvenega sestanka dunajske Slovenije (20. aprila 1848). Kasneje se je popolnoma opredelil za nemško radikalno smer. V dunajskem volilnem okraju Mariahilf je bil izvoljen v državni zbor. Svojega radikalnega prepričanja ni skrival. Aktivno je sodeloval v oktobrski vstaji. Po vstaji je bil zaprt. Omejili so mu gibanje. Nato je pobegnil v Prusijo in nato v Hamburg. Julija 1849 je prišel v London. Tam je deloval med nemškimi imigranti. Skupaj s Karlom Marxom je 20. septembra 1849 podpisal poziv za zbiranje pomoči nemškim beguncem. Oktobra leta 1849 je odpotoval v ZDA. V New Yorku in drugod se je v slabih razmerah prebijal s poučevanjem angleškega, francoskega in italijanskega jezika. Leta 1856 so mu na Dunaju sodili v odsotnosti. Obsodili so ga na smrt. Kasneje je bil pomiloščen. Leta 1876 se je vrnil v domovino. Nekaj časa je živel v Gradcu, potem na Dunaju. Veliko so mu pomagali prijatelji iz revolucionarnih časov.