Njegov oče Martin Seidl se je okoli leta 1800 preselil iz Češke. Najprej se je ustalil v Razdrtem pri Postojni, od koder se je pred Napoleonovo vojsko umaknil na Dolenjsko. V Novem mestu si je po poroki pridobil hišo v mestnem središču na današnji Rozmanovi ulici, kjer je imel trgovino s steklom, kasneje pa še njivo s skednjem v Ločni. Leta 1836 sta oba z ženo Marijo, rojeno Ahlin, umrla po izbruhu kolere. Zapustila sta tri otroke. Najmlajši med njimi, dveletni Ferdinand, je bil določen za naslednika.
Osnovno šolo in nižje razrede gimnazije je Ferdinand končal v Novem mestu, nato pa se je v Mariboru izučil za steklarsko obrt in trgovino. Za poklic se je nekaj časa izpopolnjeval kot potujoči rokodelec v tujini, kar je bilo tiste čase običajno. Po vrnitvi v Novo mesto je odprl trgovino s steklom.
Seidl je bil skrben gospodar in vzgojen v naprednem slovenskem narodnem duhu. Udejstvoval se je tudi kot ljubiteljski igralec na odru novomeške Čitalnice.
Poročil se je z Alojzijo Kalčič. V zakonu se jima je rodilo šest otrok. Najstarejši med njimi je bil naravoslovec in geolog Ferdinand Seidl. Njegov naslednik v steklarski obrti pa je bil sin Franc Seidl, ki je kasneje postal še lastnik mlina in žage v Novem mestu ter elektrarne pod gradom Luknja pri Prečni. Ena izmed štirih hčera je bila Hermina Seidl, ljubiteljska igralka in pevka.
Clarici, K. Knjiga moje mladosti. Ljubljana: Slovenska matica, 1981, str. 285–286.
Mušič, M. Ferdo Seidl o svojem življenju in delu. Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, 1961, let. 9, št. 1, str. 37–43.
