Erik LOVKO

V Ljubljani je končal Srednjo tehnično šolo strojne stroke. Svojo študijsko pot je začel leta 1972 na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah pri prof. Edmondu Bacciju, nadaljeval pa na Akademiji lepih umetnosti v Firencah, kjer je študiral pri prof. Turchiuaru in Silviu Loffredu; pri katerem je leta 1976 tudi diplomiral. Nato se je vpisal na kiparsko specialko na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Slavku Tihcu, ki jo je zaključil leta 1979. Nato je dve leti deloval kot svobodni umetnik, od leta 1981 pa je delal kot profesor umetnostne vzgoje v Šolskem centru Postojna, kjer je ostal do upokojitve leta 2006. Svojo prvo samostojno razstavo je imel v Circolo ENEL v Firencah. Imel je več deset samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Sodeloval je na mednarodnih kiparskih simpozijih doma (leta 1979 in 1999 na Formi vivi Portorož) in v tujini. Prejel je več pomembnih nagrad. Ukvarjal se je s kiparstvom, slikarstvom, grafiko, ilustracijo in karikaturo. Živel in ustvarjal je v Postojni, kjer je tudi umrl. Bil je vnuk znanega postojnskega tiskarja Maksa Šebra.
V začetnem obdobju je v njegovih plastikah opazen vpliv Brancusija in surrealizma, v 80. letih je raziskoval vlogo barve in umetnih materialov v kiparstvu, kasneje tudi motiv antičnega torza v kiparstvu, kar je opazno tudi v njegovem slikarstvu. Glavna tema njegovega slikanja je postala poudarjeno plastično oblikovana človeška figura v intenzivnem koloritu.