Edvard KUPČIČ

Rodil se je kot eden od šestih otrok očetu Jožefu in materi Mariji, roj. Kranberger. Osnovno šolo je obiskoval v Vitomarcih, nižjo gimnazijo na Ptuju (1950-1953) in Nižjo kmetijsko šolo v Svečini (1953–1955). V letih 1955–1957 je bil kmetijski pospeševalec v Kmetijski zadrugi (KZ) Juršinci in predavatelj na kmetijski nadaljevalni šoli, ki so jo organizirali v kraju. Po odsluženem vojaškem roku v Novem sadu se je izobraževal na Srednji kmetijski šoli v Mariboru (1959–1961). Leta 1961 se je zaposlil kot kmetijski pospeševalec v KZ Podlehnik (kasneje KZ Haloze). Ob delu je leta 1975 zaključil še študij na Višji agronomski šoli v Mariboru, smer vinogradništvo in sadjarstvo, in pridobil naziv inženir agronomije. Od leta 1970 je delal na Kmetijskem kombinatu (KK) Ptuj – delovna enota Osojnik, kjer je vodil obnove vinogradov, bil vodja zaščite nasadov in tehnični vodja do upokojitve leta 1993.

Aktiven je bil tudi v sindikalnem gibanju in politiki. Bil je predsednik Občinskega sindikalnega sveta Ptuj (1982–1986), podpredsednik sindikalnega sveta za Podravje (1982–1986), član sveta sindikatov Slovenije in raznih komisij znotraj njega (1982–2001), delegat na republiških kongresih Sindikatov Slovenije, član organov Območne organizacije sindikatov Spodnjega Podravja (1986–2016) itd. Leta 1983 je ustanovil Aktiv sindikalnih aktivistov na Ptuju, v katerem vsa leta deluje tudi kot predsednik. V letih 1972–1976 je bil član zbora združenega dela občine Ptuj, v letih 1982–1986 pa član družbenopolitičnega zbora občine Ptuj. V letih 1984–1990 je bil tudi predsednik Samoupravne interesne skupnosti preskrbe Podravja, kjer je bil pobudnik ustanovitve več preskrbnih dejavnosti in objektov. Med letoma 1972 in 1989 je bil porotnik sodišča na Ptuju, Okrožnega sodišča v Mariboru ter štiri leta porotnik Vrhovnega sodišča v Ljubljani.

V mladosti in aktivni delovni dobi je deloval v mladinski organizaciji v Vitomarcih in različnih društvih (Vitomarci, Podlehnik, Ptuj), bil amaterski gledališki igralec in vrsto let tudi športni padalec. Po upokojitvi se je z ženo Ivanko s Ptuja preselil na domačijo svojih staršev v Vitomarce, kjer se ljubiteljsko ukvarja z vinogradništvom ter ekološkim sadjarstvom in vrtnarstvom. Zelo aktiven je kot svetovalec prostovoljec in kot član društev v Občini sv. Andraž. Je član, nekdanji tajnik (2001–2004) in predsednik (2004–2016) Društva upokojencev sv. Andraž – Vitomarci, kjer vodi sekcijo za zgodovino, kulturno in naravno dediščino, ustanovni član in nekdanji predsednik (2000–2005) Vinogradniškega in sadjarskega društva Vitomarci, ustanovni član in tajnik (2001–) Čebelarskega društva Vitomarci in član Strelskega društva Vitomarci. Posveča se raziskovanju lokalne zgodovine, zlasti ga zanimajo zgodovina vinogradništva in sadjarstva ter zgodovina krajev in kulturna dediščina v Občini sv. Andraž. Deluje kot informator in lokalni turistični vodič, zbiralec gradiva in publicist. Kot (so)avtor in urednik je pripravil več del, med njimi Vodnik po turističnih poteh Občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah (2008), Zbornik ob 10. obletnici Vinogradniško-sadjarskega društva Vitomarci (2010), Kulturno-zgodovinska dediščina župnije in Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah (2013), Življenje in zgodbe iz leta 1896 nadučitelja Ivana Strelca (2016). Sodeloval je pri pripravi stalne razstave v muzeju Hrgova hiša in v muzeju Vinka Gomzi ter pri stalni razstavi fotografij o zgodovini Vitomarcev.

Je tudi član Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj.