EDLING, Janez Nepomuk Jakob

Janez Nepomuk Jakob Edling izhaja iz ajdovske veje plemiške rodbine Edling. Edlingi so leta 1656 prodali graščino Tabor v Vipavi rodbini Lanthieri ter se preselili v Ajdovščino, kjer so od Elacherjev prevzeli Ajdovščino in z njenim lastništvom združeno tudi sodstvo v svojo oblast. Nastanili so se v graščini in poskrbeli za razvoj kraja. Oče Albert Edling je imel z grofico Karolino rojeno Saurau številno družino in kar devet od njegovih desetih otrok je bilo rojenih in krščenih v Ajdovščini, z izjemo Janeza Nepomuka Jakoba, ki je bil rojen v Gorici, kjer je bil 1. maja 1751 krščen v stolni cerkvi. O njegovi mladosti in šolanju ne vemo veliko. Vemo le, da se je dobro naučil slovenščine na domačem gradu v Ajdovščini. Med 1772 in 1774 je postal upravitelj škofjeloških posesti in obdržal to mesto do 1782. Tu se je še izpopolnil v slovenščini in kmalu posegel v javno življenje.
6. decembra 1774 je na Dunaju izšla splošna šolska naredba, ki jo je Edling poslovenil, in slovenski prevod je izšel že naslednjega leta v Ljubljani. Leta 1777 je postal referent ljudske šolske komisije in se na Dunaju za novo službo še posebej usposobil. Bil je svetnik pri deželnem glavarstvu in član treh komisij: za študije in gimnazijo, za normalno šolstvo in knjižno revizijo. Cesarica ga je imenovala za svojega šolskega komisarja v Notranji Avstriji. Kasneje je postal Edling notranjeavstrijski šolski referent in gubernialni svetnik v Gradcu in imel vpliv pri imenovanju okrožnih šolskih nadzornikov. Služboval je v Ljubljani. Spoprijateljil se je z Linhartom in mu tudi pomagal pri študiju. Močan jezikovni vpliv na Edlinga je imel Pohlin, kar se kaže predvsem v Edlingovih prevodih. Bil je med ustanovitelji Academie operosorumin in celo njen podpredsednik.
Najvažnejše delo pa je opravil Edling pri organiziranju slovenske osnovne šole. Vpeljal je mesečna srečanja ravnatelja in učiteljev normalke, kjer so pregledovali opravljeno delo in delali načrte za prihodnje delo. Edling je prevedel Felbingerjevi knjigi o metodah poučevanja. To je prva pedagoška knjiga v slovenščini in hkrati tudi poskus, kako uporabiti slovenščino kot jezik znanosti. S to knjigo so se slovenski učitelji lahko seznanili z glavno vsebino takratnega pedagoškega izobraževanja osnovnošolskega učiteljstva v Avstriji in Nemčiji. Knjiga je določala smer novi osnovni šoli, ki je hotela v nenemških deželah poleg splošne izobrazbe širiti tudi znanje nemščine, vendar je določala, da se vrši začetni pouk v narodnem jeziku in da se prevedejo nemške šolske knjige. Edling je bil zadolžen, da določi, ali vsaj predloži, katere šolske knjige naj se prevedejo v slovenščino in do katere mere naj se v šolstvu na Kranjskem upošteva slovenski jezik.
Dvorna pisarna je Edlingu zaupala tudi prevod katekizma (1779). Le nekaj mesecev kasneje je izšel tudi Japljev prevod katekizma, ki pa je bil jezikovno boljši. S svojim delovanjem in skrbjo za učbenike v slovenskem jeziku je Edling postavil temelje slovenski osnovni šoli.