Osnovno šolo je obiskoval v Trebnjem, srednjo šolo pa v Novem mestu na Srednji šoli tehniške in zdravstvene usmeritve, smer zdravstveni tehnik, v Ljubljani zaključi študij na Visoki šoli za zdravstvo, smer radiologija. Po poklicu je radiolog, zaposlen na Onkološkem inštitutu v Ljubljani.
Samo Dražumerič je pričel objavljati pesmi v srednji šoli. Na literarno prizorišče je stopil v 90-ih letih 20. stoletja. V samozaložbi je izdal tri pesniške zbirke: Ulica (1991), Kel-te-ta ulica (1993), Tiha mačka in keltski metulji (1997). Pesmi je objavljal v reviji Rast in drugih literarnih revijah, z njimi je sodeloval v antologiji IN P. VERITAS (1994), v dvojezičnih pesniških listih Iz vode iz sebe (1997), v zborniku novomeškega Literarnega kluba Dragotin Kette Enaindvajset (1999), v dvojezičnem zborniku sodobnih pesnikov iz Banjaluke in Novega mesta Kovček z dvojnim dnom (2010) idr. Bil je dejaven član Literarnega kluba Dragotina Ketteja v Novem mestu, je med ustanovitelji Umetniškega kolektiva Strelci. Udeležuje se različnih literarnih izmenjav med Novim mestom in številnimi mesti nekdanje skupne države (Hrvaška, BIH, Srbija).
Kot prozaist, pisatelj je pri novomeški Založbi Goga izdal romana Fantazija smehljajev (2000) in Enakonočje v Montevideu (2014), pri založbi Mondena pa roman Lovci na oblake (2003). Je tudi pisec tekstov za lutkarske predstave (priredba bajk Janeza Trdine; Velikani, Gospodična, Kresna noč, 2003). Z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti vseskozi sodeluje bodisi kot območni ali kot regijski strokovni spremljevalec literarnih srečanj za otroke, mladino in odrasle. Bil je idejni vodja literarnega projekta za mlade LEPLJENKA, ki je v organizaciji novomeške izpostave Sklada in pod njegovim mentorstvom v letih 2015-2018 potekal na slovenskih gimnazijah, v projekt pa je bilo vključenih blizu 450 gimnazijcev iz trinajstih slovenskih gimnazij in tujine; leta 2018 je izšla tudi publikacija POTUJOČI LABOD: LEPLJENKA 2015-2018. V letu 2021, ob stoti obletnici avantgardne umetniške manifestacije novomeška pomlad, je v literarni zbirki Umetniškega kolektiva Strelci izšla njegova knjiga poezije Kvantni čolnar, s prevodi v več tujih jezikov.
Samo Dražumerič živi in ustvarja v Novem mestu.
Poezija:
Ulica, 1991
Kel-te-ta ulica, 1993
Tiha mačka in keltski metulji, 1997
Potujoči labod: lepljenka 2015-2018, 2018
Kvantni čolnar, 2021
Proza:
Fantazija smehljajev, 2000
Lovci na oblake, 2003
Enakonočje v Montevideu, 2014
Božič, R. Leto 2011 bo v znamenju Strelcev: pogovor s pesnikom in pisateljem Samom Dražumeričem: pregled njegovega dela: v ustanavljanju novomeški Umetniški kolektiv Strelci. Dolenjski list, 2. 12. 2010, let. 61, št. 48, str. 15.
Judež, B. Samo Dražumerič: portret. Park, april 1999, let. 2, št. 8, str. 14.
Markelj, M. Eros v temnem plašču bivanja: trebanjski literat Samo Dražumerič – Estel je na literarnem večeru predstavil svojo, v samozaložbi izdano tretjo pesniško zbirko: pesmi, lepljenke in fotografije. Dolenjski list, 5. 6. 1997, let. 48, str. 10.
Markelj, M. Kaj bi s čokolado Milka?: Založba Goga je izdala roman Fantazija smehljajev Sama Dražumeriča: predstavitev v Novem mestu. Dolenjski list, 21. 12. 2000, let. 51, št. 51.
Osebni podatki: Samo Dražumerič, 2019.
