Kot profesorica nemškega in angleškega jezika je bila zaposlena na Gimnaziji Jesenice, kjer je bila v letih 2002–2003 tudi ravnateljica. Poročena je z Valentinom Cundričem, znanim pesnikom, pisateljem, dramatikom, slikarjem in profesorjem slovenskega jezika. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki, Monika in Andreja.
Magdalena Cundrič je svojo pisateljsko pot začela leta 1986, ko je na anonimni natečaj Prešernove družbe poslala roman Ambis, ki je bil natisnjen še istega leta. Od takrat do leta 2007 je pisala kratke zgodbe in igre. Objavljala jih je v literarnih revijah, igra Abraham v vesolju je bila predvajana na Radiu Slovenija. S štirinajstimi zgodbami se je na natečajih uvrstila med prvih deset, štiri pa so bile nagrajene. Dve s prvim mestom, ena z drugim in ena s tretjim. Kratke zgodbe je najprej izdala v samozaložbi pod naslovom Korak čez, leta 2009 pa so, dopolnjene s še tremi zgodbami, izšle pri založbi Ekslibris, pod naslovom Ko polži letijo. Napisala je tudi nekaj mladinskih romanov (Čaj v parku, Dežela oblakov, Rebeka in Robert).
Zapis je nastal v sodelovanju z Magdaleno Cundrič.
Ambis, 1986
Abraham v vesolju, 1999
Korak čez : [zbirka črtic], 2003
Rajska vrata, 2007
Tulpa [Elektronski vir], 2009
Tulpa, 2009
Ko polži letijo, 2011
Poslednja molitev, 2010
Poslednja molitev, 2010
Dežela oblakov, 2012
Čaj v parku, 2013
Alioth ali Rep velikega medveda, 2015
Otrok številka 32-G, 2016
Zajtrk pod palmami, 2018
Blodnjak, 2020
Rebeka in Robert, 2021
Leta 1996 je prejela plaketo občine Jesenice za svoje delo na področju šolstva.
Cundrič, M. Ambicius iz Noreje. Primorska srečanja, 1999, let. 23, št. 216, str. 336-337.
