ČUK, Albert

Rodil se je očetu Izidorju, posestniku, in materi Esteri Mozetič kot eden od sedmih otrok. Družina se je po vojni preselila najprej v Gorico, nato v begunsko taborišče pri Bagnoliju blizu Neaplja, od tam pa leta 1948 v Argentino. Albert je v Biljah in Gorici obiskoval osnovno šolo, takoj po prihodu v Argentino se je osemnajst let star zaposlil kot navaden delavec, vendar je ob delu nadaljeval s šolanjem – končal je srednjo šolo na Inštitutu Otto Krausse. Poročil se je leta 1958 – v zakonu s Silvijo Lasič sta se jima rodila sin Jurij (Jorge) in hči Viviana.

Na začetku sedemdesetih let je ustanovil podjetje (Establecimiento Alberto Čuk), ki ga je kasneje povečal, še bolj specializiral v proizvodnji elektromedicinskih aparatov in tudi preimenoval v C.J.V. (C kot Čuk, J kot Jurij in V kot Viviana). Kot podjetnik se je vključil v argenitinsko javno življenje: bil je podpredsednik Industrijske zveze Tres de Febrero, tri leta je vodil sanmartinsko gospodarsko zbornico, ustanovil in vodil je Slovensko-argentinsko gospodarsko zbornico. Aktiven je bil tudi znotraj slovenskih organizacij v Buenos Airesu. Leta 1951 se je vključil v društvo Naš dom, eno od organizacij, ki so jih ustanovili slovenski priseljenci pred 2. svetovno vojno; tu je sodeloval pri pevskem zboru, dramski skupini, nekaj časa je vodil mladinski oddelek. Leta 1974 so se društva starejših slovenskih priseljencev v Argentini združila v Slovensko-jugoslovansko podporno društvo Triglav. Leta 1991 je bil med ustanovitelji Slovensko argentinske gospodarske zbornice, ki naj bi vzpostavila stike med slovenskimi podjetniki v Argentini in poslovnimi krogi v Sloveniji. Bil je tudi podpredsednik Slovenske izseljenske matice (1990).

Izredno pomembna pobuda za slovensko skupnost v Argenitni je bila radijska oddaja Slovenski kotiček v Argentini (El rinconcito Esloveno en la Argentina), ki jo je vodil in gmotno podpiral od začetka, 6. decembra 1987, do svoje smrti. Uro in pol trajajoča oddaja je ob sobotah prinašala novice iz Slovenije in življenja slovenskih priseljencev v Argenitni, intervjuje s slovenskimi osebnostmi (Taras Kermauner, Alenka Goljevšček, škof Metod Pirih, Tone Kuntner, Janez Bogataj in številni drugi), reportaže in slovensko glasbo. Oddajo so poslušali sto tisoči po celotnem ozemlju Argentine in v Urugvaju.

Albert Čuk je pokopan na pokopališču San Martin v Buenos Airesu.