Photo Gallery
Ciril Zlobec se je rodil v Ponikvah, občina Sežana, kot sedmi, zadnji otrok v kmečko-delavski družini. Italijansko osnovno šolo (obdobje fašizma) je obiskoval v bližnji vasi (Avber), prvo gimnazijo je opravil v Malem semenišču v Gorici (1938-1939), nadaljeval šolanje v Kopru, prav tako v Malem semenišču. Konec leta 1941 je bil iz semenišča in šole izključen, ker so odkrili, da piše pesmi v prepovedanem slovenskem jeziku in da je (po vzoru Vajevcev) ustanovil in urejal ilegalno »literarno« glasilo in vanj tudi skoraj sam pisal.Pri sedemnajstih je bil (kot »sumljiv« slovenski mladoletnik) konfiniran v Abruzzo. Ob razpadu Italije se je vrnil domov in odšel v partizane: bil je borec, obveščevalec, organizator slovenskega šolstva, tudi sam partizanski učitelj, celo okrajni šolski nadzornik. Po vojni je v Ljubljani dokončal gimnazijske študije in (1953) diplomiral na slavistiki, se že kot študent poročil (1950), postal dvakrat oče, si služil »vsakdanji kruh« kot novinar pri Ljudski pravici, Delu, na RTV, bil kulturni in odgovorni urednik za kulturo; privabili so ga tudi v politiko, bil je dvakrat delegat Republiške ljudske skupščine, podpredsednik SZDL in, zadnja funkcija, član Predsedstva RS (1990-1992). En mandat je bil predsednik Zveze pisateljev Jugoslavije (1985-1986), skupaj z Jankom Kosom je urejal literarno revijo Beseda (1952-1957), ki je bila sodno prepovedana; polnih trideset let (1969-1999) pa je bil glavni in odgovorni urednik Sodobnosti.Ciril Zlobec je redni član štirih Akademij znanosti in umetnosti, poleg Slovenske (dva mandata, 1992-1999, tudi njen podpredsednik) še Evropske in Mediteranske ter dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti.Temeljna preokupacija Cirila Zlobca je bila in ostaja literatura, predvsem poezija. Njegova bibliografija (poezija, proza, esejistika, prevodi v obeh smereh) obsega okrog 115 knjižnih enot.Zlobčeva poezija je doživela in še doživlja številne prevode. Če ne omenjamo pogostih revialnih in časopisnih objav ter radijskih oddaj, je doslej izšlo 19 knjižnih izborov iz njegove poezije; največ v italijanskem in srbskem prevodu (v obeh primer po 5 zbirk), v hrvaškem (3), v makedonskem po ena, dve v rusinskem, albanskem, češkem, romunskem in španskem prevodu. Nekatere med njimi so bile tudi nagrajene (Città dello Stretto za Vračanja na Kras, prvi knjižni prevod v italijanščino, Veselin Masleša (Sarajevo) za zbirko Nove pesmi, Disova plaketa za zbirko Svoj obraz iščoč z istočasno proglasitvijo za Jugoslovanskega pesnika leta (Čačak, 1984). Iz Španije je prišel celo predlog za Nobelovo nagrado (1984).
PrispevekSAZU – Slovenske akademije znanosti in umetnosti(online).
Poezija: Pesmi štirih (skupaj s K. Kovičem, J. Menartom in T. Pavčkom), 1953, doslej osem izdaj (ob 50-letnici prve izdaje, 2003, Nagrada odličnosti in mojstrstva); Pobeglo otroštvo, 1957; Ljubezen (Prežihova nagrada), 1958; Najina oaza, (Nagrada Prešernovega sklada), 1964; Pesmi jeze in ljubezni, 1969; Čudovita pustolovščina, 1971; Dve žgoči sonci (izbor),1973; Vračanja na Kras, 1974; Kras (delni izbor), 1976; Pesmi (izbor), 1979; Glas (Prešernova nagrada), 1980; Pesmi ljubezni (izbor), 1981; Nove pesmi, 1985; Beseda (izbor), 1985; Rod (izbor, bibliofilska izdaja), 1988; Moja kratka večnost, 1989; Ljubezen dvoedina, 1993; Stopnice k tebi, 1995; Skoraj himna (izbor), 1995; Mojih sedemdeset (izbor, miniaturka), 1995; Ti-jaz-midva (desetjezični izbor v treh različnih izdajah, tudi v bibliofilski), 1995; Samo ta dan imam, (Veronikina nagrada, Nagrada Mednarodnega pesniškega festivala Zagreb 2000), 2000; Samo beseda sem (izbor, zbirka Kondor), 2003; Ciril Zlobec (izbor), 2004; Čudež telovzetja (izbor, bibliofilska izdaja), 2004; Dvom, upanje, ljubezen, 2005; Pesmi (izbor, miniaturka), 2007; V viharjih in zavetrjih srca, 2007; Tiho romanje k zadnji pesmi, 2010. C. Zlobec je bil za »uspehe in zasluge v poeziji« nagrajen tudi z Zlatnikom za poezijo (Celje, 2005)
Romani: Moška leta našega otroštva (Kajuhova nagrada), 1962; Moj brat svetnik (izšel tudi v hrvaščini in madžarščini), 1970; Spomin kot zgodba I. in II del, 1998.
Esejistika: Spomin je včasih moč in sreča, 1961; Poezija in politika, 1975; Slovenska samobitnost in pisatelj (prev. v hrvaščino), 1986; Priznam, rekel sem, 1989; Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko, 1992; Med utopijo in skepso, 2005; Vse daljave niso daleč (tudi v italijanskem prevodu) 2011 in 2012; Trn v peti ali radost v srcu (2012).
Zlobec je uredil in s spremnimi besedami opremil več odmevnih antologij : Literatura in likovna umetnost v povojni Jugoslaviji, 1962, Nova jugoslovanska poezija, 1966 (obe v Italiji); Sodobna italijanska lirika (tudi celoten prevod C.Z.), 1968; Sodobna slovenska poezija v španščini (Madrid-Concepciòn), 1986; Antologija slovenske poezije v hrvaškem prevodu (Zagreb, tri izdaje – 1974, 1982, 1993 – v skupni nakladi 20.000 izvodov!), Antologija sodobne slovenske poezije v srbskem prevodu; 1988 (Zgovoren signum temporis: izid antologije je sovpadel z objavo dveh ostrih odprtih pisem, ki jih je Zlobec naslovil na Slobodana Miloševića – antologija je bila takoj umaknjena iz prodaje). Prav take, v estetskem smislu reprezentativne antologije (o čemer je Zlobec že večkrat pisal in govoril) najlaže ustvarjajo prepotreben kontekst (širšo in kredibilno vednost o nas) tudi za posamično uveljavljanje slovenskih pesnikov v tujini. Seveda: če takšnih antologij ne tiskamo doma in jih potem »kramarsko« ponujamo tujini, ampak jih prav zaradi kvalitete uvrščajo v svoje izbrane programe ugledni tuji založniki, kar je najboljše priporočilo zanje. Za našo poezijo.Takšen, širši kulturni kontekst (tudi o naši nacionalni biti) Zlobec prizadevno gradi tudi s svojo aktivno udeležbo in izbiro tem na številnih mednarodnih srečanjih (kongresih, festivalih, simpozijih, okroglih mizah), kamor ga pogosto vabijo. Tudi že kot častnega gosta. Poleg omenjenih, izrazito avtorskih, nacionalnih antologij je Zlobec pripravil več tematskih izborov slovenske poezije za razne skupne »jugoslovanske« antologije, torej v času naše skupne države. Zlobec je prevedel in v knjižni obliki izdal nad trideset tujih pesnikov in romanopiscev, med njimi so vrhunska imena svetovne in nacionalnih kultur. Med Italijani: Dante, Leopardi, Carducci, Quasimodo, Montale, Ungaretti, Mascioni, Moravia, Malaparte, Sciascia, Tomasi di Lampedusa; srbska pesnika Oskar Davičo in Vasko Popa, med Hrvati Slavko Mihalić, Luko Paljetak, in Milivoj Slaviček itn.
Red dela z zlatim vencem
Zlato priznanje OF slovenskega naroda
Zlati znak svobode
Častni občan Sežane in Kanala ob Soči
častni doktor Univerze na Primorskem
Commendatore (komendnik) Republike Italije
Zvezda italijanske solidarnosti I. stopnje
Srebrni pečat mesta Trst
Zlatnik za poezijo, Celje, 2005
Razne plakete doma in v tujini …
Ciril Zlobec.SAZU – Slovenska akademina znanosti in umetnosti(online). Dostopno na naslovu:
http://www.sazu.si/o-sazu/clani/ciril-zlobec.html.
Dodatna literatura:
Švajncer, M. Ciril Zlobec – pesnik ljubezni. Ljubljana : DZS, 1995.KOVAČ, T. Ciril Zlobec : bibliografija prevodov v tuje jezike. Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 1995.
Morda vas zanimajo tudi
Miroslav Friderik LUKAN
Luka MISLEJ
