BRECELJ, Anton

Po končani osnovni šoli v Šturjah je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, leta 1901 pa je zaključil študij medicine v Gradcu in delal kot asistent na tamkajšnji kliniki. Leta 1903 je prišel v Gorico, kjer je bil sprva zasebni zdravnik, nato primarij bolnišnice usmiljenih bratov. Z ženo Alice Casagrande sta imela 11 otrok. Leta 1920 se je zaradi službene dolžnosti preselil v Ljubljano, kjer je živel in delal kot zasebni zdravnik za otroške in notranje bolezni vse do svoje smrti.
Anton Brecelj je že kot gimnazijec in študent sodeloval v katoliškem gibanju in objavljal članke v Zori (kot Bogdan Kazak) in Katoliškem obzorniku (podpisoval se je s kraticama A.B.) Tudi v času študija v Gradcu je bil zelo aktiven. Bil je član član akademskega društva Triglav, a je leta 1898 izstopil in z nekaterimi drugimi ustanovil katoliško izobraževalno društvo Naprej za slovenske delavce in visokošolce v Gradcu, leta 1901 pa društvo Zarja.
Kot medicinec se je seznanil z dr. Janezom Evangelistom Krekom, s katerim ga je potem do smrti vezalo trdno prijateljstvo. Po nastanitvi v Gorici se je takoj vključil v socialno, prosvetno in narodnopolitično delo, se zavzemal za boljše stanovanjske razmere ljudi in bil pobudnik za izgradnjo vrsto preprostih enodružinskih hiš z vrtom v goriškem predmestju Livada (1906), ki so postale last delavcev. Bil je zelo aktiven v goriškem slovenskem političnem življenju, med prvo vojno je deloval v Gorici in tudi aktivno sodeloval pri ustanovitvi Narodnega sveta za Goriško. Leta 1918 je izdal svojo prvo knjigo Jetiki boj in se zavzemal za ureditev oskrbovalnice za pljučne bolnike.
Prosvetljensko delovanje je nadaljeval tudi v Ljubljani, kjer je v Mladiki objavil več krajših poljudnih znanstvenih razprav in okoli štirideset daljših prispevkov o svojih zdravniških doživljajih z mnogimi avtobiografskimi podatki, v dnevniku Slovenec je sodeloval s pripravo člankov v Zdravniškem kotičku. Predaval je o verstvu in zdravstvu kot uvodu v pastoralno medicino in pisal o zdravniški umetnosti, o zdravju in boleznih, o spolni vzgoji, o zdravstvu v preteklosti in sedanjosti.

Na pobudo Kluba starih goriških študentov so mu v Žapužah pri Ajdovščini odkrili spominsko ploščo.