Branko JERŠIN

Osnovno šolo je obiskoval na Jesenicah, leta 1969 pa je začel obiskovati Železarski izobraževalni center Jesenice. Po poklicni diplomi (smer vodovodni inštalater) je šolanje nadaljeval na Srednji tehnični strojni šoli, ki jo je končal leta 1978. Ima tudi državni strokovni izpit na področju strojnih instalacij. Svojo službeno pot je začel leta 1972 v Železarni Jesenice, kjer je bil vzdrževalec strojnih inštalacij. Od leta 1978 do 1988 je izvajal nadzor izvajalcev strojnih instalacij na novogradnjah Železarne Jesenice. Sodeloval je pri naslednjih večjih projektih: škarje za razrez starega železa, hidroelektrarna Javornik, odpraševalne naprave Jeklarne 1, Jeklarna 2, plinifikacija. V mlajših letih je deloval v ZSMS, dve leti je bil predsednik Delavskega sveta Tehnične kontrole, OTK in Novogradenj v Železarni Jesenice. Od leta 1988 do 2014 je bil profesionalni sekretar Športne zveze Jesenice ter koordinator športnih programov. Funkcijo sekretarja Športne zveze Jesenice prostovoljno opravlja tudi po upokojitvi. Leta 2013 je zaključil izobraževanje Mednarodnega olimpijskega komiteja in si pridobil naziv manager olimpijskih športov. Trenutno na prostovoljni osnovi vodi regijsko pisarno Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez (OKS–ZŠZ). Že več mandatov je predstavnik Gorenjske v skupščini OKS–ZŠZ, deluje tudi  v strokovnih telesih Olimpijskega  komiteja Slovenije združenja športnih  zvez  na  področju  športa  za vse  in športa na  lokalni  ravni. V  mandatu  2018 – 2022 je  tudi član Izvršnega odbora OKS -ZŠZ. Sodeloval je pri ustanovitvi društva Gibanje za Slovenijo in na volitvah leta 2011 tudi kandidiral za mesto v slovenskem parlamentu. Uredil je knjige: Teme in dileme športa (2002), Olimpijci od Rateč do Rodin (2004) ter Pogled  veterana na  življenjske in športne  vrednote (2021), katerih  avtor je  mag, Viktor Krevsel.

Svojo športno pot je začel že zelo mlad v jeseniškem košarkarskem klubu. Aktivni igralec je bil do leta 1972. Leto dni je igral tudi v članski vrsti Košarkarskega kluba (KK) Jesenice v 1. republiški ligi. Leta 1972 je nato opravil licenco za trenerja košarke in bil od leta 1972 do 1975 trener ženske ekipe KK Jesenic v republiški ligi, od leta 1976 do 1983 pa je bil trener šolskih ekip. Dvanajst let je predsednikoval tudi Kegljaškemu klubu Jesenice. Kar trikrat so bili najboljši klub v Sloveniji v mlajših kategorijah. Od  leta  2019  vodi  Kegljaški  klub   SIJ Acroni  Jesenice (klub je  leta 2017 praznoval 70 let). Od  leta 2020 je  član Predsedstva kegljaške  zveze Slovenije in predsednik  Strokovne  komisije  Kegljaške  zveze Slovenije. Velik pečat pa je pustil tudi na, za Jesenice zelo pomembnem, hokejskem področju. Od leta 1984 do 2006 je bil tehnični vodja Hokejskega kluba (HK) Jesenice. V tem času je bil HK Jesenice trikrat državni prvak Jugoslavije, petkrat državni prvak Slovenije ter dvakrat zmagovalec Mednarodne hokejske lige. Bil je tehnični vodja oziroma vodja članske hokejske reprezentance Slovenije na petih svetovnih prvenstvih (SP), zadnjič tudi na SP skupine A v Latviji (2006). Vodja ženske hokejske reprezentance Slovenije pa je bil na dveh svetovnih prvenstvih (Madžarska, Avstralija) ter enih olimpijskih kvalifikacijah. Dve leti je deloval tudi kot manager ženske hokejske amaterske ekipe Gipsy Girls iz Beljaka. V letih od 1986 do 1990 je urejal prilogo Gorenjskega Glasa Je-se-ni-ce (časopis HK Jesenice). Ob 80-letnici hokeja v Sloveniji je bil imenovan v Slovensko hokejsko akademijo.

Zapis je bil pripravljen v sodelovanju z gospodom Brankom Jeršinom, posodobljeno februarja 2022