Boris BENČIČ

Rodil se je v Kopru, osnovno šolo je obiskoval v Izoli, kjer je tudi živel. Že v osnovni šoli je bil aktiven v šolskem filmskem krožku Zarja, ki ga je vodil likovni pedagog in mentor Koni Steinbacher. Sodeloval je pri ustvarjanju kratkih animirano – igranih filmov, ki so na filmskih festivalih v Sloveniji in v bivši Jugoslaviji prejemali številne nagrade. Pozneje je postal član koprskega ateljeja animiranega filma AAF, ki so ga ustanovili Koni Steinbacher, Janez Marinšek in Emil Zonta. Tu je snemal kratke animirane, igrane in eksperimentalne filme. Ukvarjal se je tudi z jadranjem in se je leta 1972 kot odličen jadralec udeležil državne regate v Miljah pri Trstu, kjer je v kategoriji kadetov zasedel prvo mesto.
Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo oblikovalsko šolo v Ljubljani.
Med letoma 1974 in 1979 je sodeloval pri izvedbi animiranih filmov Konija Steinbacherja.
Leta 1975 se je vpisal na Akademijo lepih umetnosti v Benetkah. Njegov profesor je bil Emilio Vedova. Tu se je prvič srečal z novim medijem – videom in je za izpit iz anatomije posnel animirani film. Študij na beneški akademiji je zaključil leta 1979.
Leta 1976 se je začel vzporedno s slikanjem intenzivno ukvarjati tudi z grafičnim oblikovanjem. Za modno revijo Primorska razstavlja je tega leta izdelal plakat.
Leta 1978 je sodeloval s skupino EPKA – Eksperimentalno podskupino za kulturno animacijo pri DPD Svoboda Izola.
Leta 1980 je odšel na služenje vojaškega roka v Črnomelj in Novo mesto. Na glasbenem in knjižnem področju je začel delovati kot oblikovalec likovne opreme. Sodeloval je z založbo Lipa Koper.
Leta 1981 je postal član Društva slovenskih likovnih umetnikov.
Leta 1983 se je začelo njegov o sodelovanje s koprsko RTV. V naslednjih letih je izdelal vrsto kratkih dokumentarnih in igrano – animiranih filmov.
Leta 1985 je začel sodelovati z izolsko gledališko skupino Steps, s katero je pripravil vrsto gledaliških in drugih projektov.
Leta 1990 je začel kot likovni svetovalec, slikar in grafični oblikovalec sodelovati pri slovenskih celovečernih filmih.
Leta 1991 je začel kot scenograf aktivno sodelovati s slovenskimi profesionalnimi gledališči.
Leta 2001 je vpisal magistrski študij za video in nove medije na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Njegov mentor je bil Srečo Dragan.
Seznam njegovih del (skupno število je 224) zajema različne likovne zvrsti kot so slike, risbe, grafike in fotografije.
Od leta 1973 do leta 2002 je imel več kot 34 samostojnih razstav, med katere se uvrščajo tudi različne dokumentirane slikarske akcije (znan je bil na primer tudi po tem, da je na otvoritvah razstav z nožem razrezal svoje slike in vstopal skoznje). Sodeloval je na več kot 100 skupinskih razstavah doma in v tujini (Hrvaška, Srbija, Makedonija, Portugalska, Avstrija, ZDA, Koreja).
Kot režiser, scenograf, likovni svetovalec (slikar, grafični oblikovalec) ali nastopajoči je sodeloval pri ustvarjanju 19 filmov, prav toliko je tudi njegovih avtorskih filmov.
Kot likovni svetovalec, slikar ali scenograf je sodeloval pri 13 gledaliških projektih.
Kot oblikovalec likovne opreme ali slikar je sodeloval 26 projektih s področja glasbe.
O njegovem delu so pisali ugledni likovni kritiki, med njimi Janez Mesesnel, Ivan Sedej, Sonja Hojer, Andrej Medved, Dejan Mehmedovič, Majda Božeglav Japelj in Lili Bojanič ter vrsta drugih kulturnih delavcev.